Položaj predsednika Svetovne banke tradicionalno pripada ZDA.

Tako so se Američani in Evropejci dogovorili po koncu druge svetovne vojne, ko so ustanovili Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad (IMF). Generalnega direktorja IMF-a izbirajo Evropejci, vendar pa so se lani zgodili premiki, ki napovedujejo, da se bo ameriško-evropska vladavina enkrat morda prekinila.

Po odstopu Dominiqua Straussa - Kahna zaradi še vedno nepojasnjenega spolnega napada na sobarico v New Yorku je Francija predlagala Christine Lagarde, ki je bila na koncu potrjena, vendar pa je imela protikandidata v predsedniku mehiške centralne banke Agustinu Carstensu.

Ker je bila Lagardova potrjena, bodo ZDA najverjetneje obdržale prednost pri imenovanju naslednika Zoellicka. Državna sekretarka Hillary Clinton je že zanikala, da jo položaj zanima, ameriški mediji pa zdaj ugibajo predvsem o nekdanjem Obamovem gospodarskem svetovalcu Larryju Summersu.
Zoellicka namestil Bush
Zoellicka je na položaj predsednika Svetovne banke postavila administracija predsednika Georgea Busha leta 2007, ko je moral odstopiti njen prvi izbranec Paul Wolfowitz, ker je svoji ljubici v banki priskrbel napredovanje in višjo plačo.

Zoellick je s svojim vodenjem banke zelo zadovoljen. Dejal je, da so delničarji banke s 187 članicami prvič po več kot 20 letih povečali kapital in Svetovna banka ima v rokah 5,1 milijarde dolarjev za pomoč državam v razvoju, ki se še vedno spopadajo s posledicami zadnje finančne krize leta 2008.

V času njegovega vodstva so države v razvoju dobile skupaj 247 milijard dolarjev pomoči za rast in proti revščini, banka pa je po Zoellickovih besedah danes trdna, zdrava in dobro pripravljena za boj z novimi izzivi v današnjem svetu, ko so tradicionalni koncepti tretjega sveta preživeti, države v razvoju pa imajo ključno vlogo motorjev rasti in odgovornih delničarjev banke.