Slaba banka je objavila imena podjetij s slabimi terjatvami, sedež teh podjetij in obseg njihovega nepoplačanega dolga. Gre za posojila, ki zamujajo več kot 90 dni.

Največ slabih posojil na račun cerkvenih Zvonov
Rekorderja po višini prenesenih terjatev sta cerkvena Zvona v stečaju, saj skupna izpostavljenost presega 220 milijonov evrov.

Pri NLB-ju je izpostavljenost do obeh Zvonov znašala skoraj 196 milijonov evrov, od tega do Zvona Ena 115,4 milijona evrov, do Zvona Dva pa 80,5 milijona evrov. Pri NKBM-ju je bila izpostavljenost Zvonov precej manjša, do Zvona Dva skoraj 12,6 milijona evrov, do Zvona Ena pa nekaj nad 11,6 milijona evrov.

Zvon 1 rekorder NLB-ja, ŠRC Pohorje NKBM-jaŽ
Med slabimi posojili pri NLB-ju, prenesenimi na "slabo banko", tako prvo mesto pripada Zvonu Ena Holdingu (115.383.343,23 evra), sledita pa mu T-2 (95.067.746,19 evra) Vegrad-AM (91.645.066,11).

Pri NKBM-ju pa je pri slabih posojilih, prenesenih na DUTB, na prvem mestu Športni center Pohorje, sicer upravljavec mariborskega smučišča (38.391.956,61 evrov), MTB, d. o. o., v stečaju (30.275.196,16 evra) in T-2 (24.401.350,70 evra).

Med izstopajočimi podjetji, ki so se znašla na seznamu, so javnosti že znani primeri holdingov ACH in DZS, koprskega Cimosa, MLM, Merkurja, Vegrada v stečaju in Grepa, najti pa je tudi družbe Adrio Airways, Savo, Istrabenz ter Mip, Primorje, Viator & Vektor, SCT. Zadnje štiri so v stečaju.

Slaba posojila v vrednosti 13 evrov
Poleg več stomilijonskih slabih posojil sta največji slovenski banki prenesli tudi posojila, katerih vrednost dosega le nekaj deset ali nekaj tisoč evrov. NKBM je na slabo prenesel terjatev do podjetja Kiomatic v vrednosti 13,17 evra, 75,62 evra dolga V&V logistike v stečaju in 260 evrov dolga Gradisa skupine G.

Najnižji slaba posojila NLB-ja pa pripadajo GIZ Gradisu (1.268 evrov), in Gradisu skupina G D (1.643 evrov) in R-Trend, d. o. o.-ju (18.112 evrov).

Druge podrobnosti bodo znane julija
Na druge informacije, recimo, kdo je odobril posamezno posojilo in kakšno je bilo zavarovanje zanj, pa bo treba v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja počakati do julija.

Na seznamu tudi podjetja, ki posojila odplačujejo
Predvidoma prihodnji teden bo končan fizični prenos četrte in pete tranše prenesenih slabih terjatev, medtem ko objavljeni podatki zajemajo vse tranše od lanskega decembra dalje.

Med prenesenimi slabimi terjatvami so tudi tako imenovana živa posojila, ki jih podjetja še vedno redno servisirajo. Zakon namreč ne omogoča ločnice med podjetji, ki so pristala v stečaju, tistimi, ki svojih obveznosti ne servisirajo, in tistimi, ki obveznosti redno poravnavajo, poudarja vodja področja upravljanja s posojili na DUTB-ju Tanja Štrukelj.

Ob tem dodaja, da DUTB na izbor prenesenih posojil ni imel vpliva. Kdo je torej odgovoren za to, da bodo med problematičnimi pristala tudi podjetja, ki ne samo da odplačujejo svoje obveznosti, ampak celo poslujejo z dobičkom. Izbor terjatev naj bi skupaj oblikovali vlada, Banka Slovenije, poslovne banke in komisija za konkurenčnost pri Evropski komisiji.

Razkritje podatkov o pogodbah
Podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla bodo morala posredovati tudi podjetja v večinski lasti države ali občin, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. V vsakem primeru pa bodo morala razkriti še podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.

Javni bodo postali tudi podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v 100-odstotni javni lasti. Za to objavo velja šestmesečni rok.