. SDS-u ni uspelo spremeniti himne.

Za novelo zakona je tako glasovalo 51 navzočih poslancev, proti ni bil nihče, v SDS-u pa so se vzdržali. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo morala z uveljavitvijo novele objaviti podatke o posojilih, ki so jih banke prenesle nanjo. Ti bodo zajemali podatke o posojilodajalcu in posojilojemalcu, višini posojila, kdo ga je odobril in kako je zavarovano, banka pa bo morala razkriti tudi bruto stanje dolga posameznega dolžnika.
Gre za posojila, ki zamujajo več kot 90 dni. V DL-ju so sicer predlagali, naj bodo javni tudi podatki o tovrstnih posojilih, ki jih banke, ki so bile deležne državne pomoči, niso prenesle na DUTB.

V SLS-u menijo, da so državljani upravičeni do tega, da izvedo, kam je šlo 3,5 milijarde evrov za sanacijo bank. V SDS-u so ob tem opozorili, da je v bankah še vedno več kot šest milijard evrov slabih posojil, zato sanacija dejansko ni bila izvedena.
V PS-ju so po drugi strani menili, da bi razkritje vseh slabih posojil pomenilo beg komitentov k zasebnim bankam in udarec konkurenčnosti državnim oz. podržavljenim bankam. V SD-ju pa so vlado pozvali, naj raje pripravi zakon o javni preiskavi, ki bo omogočil nadaljevanje okrepljenega boja pri odkrivanju kaznivih dejanj, ki so privedla do težav tudi v bančnem sistemu.

Razkrivati bodo morala tudi podjetja v državni lasti
Z novelo zakona se bo sicer obveznost posredovanja informacij javnega značaja z organov javnega sektorja razširila tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin. Ta bodo morala posredovati podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Bodo pa v vsakem primeru morala razkriti podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.

Javni bodo tudi podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v 100-odstotni javni lasti.

Himna ostaja ista
SDS-u ni uspelo doseči sprememb himne. DZ je namreč s 24 glasovi za in 46 proti zavrnil sklep o primernosti predloga novele zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi za nadaljnjo obravnavo. Predlog so zavrnile tako koalicijske stranke kot vlada.

Veljavni zakon kot himno določa sedmo kitico Zdravljice, po mnenju SDS-a pa je to v očitnem neskladju z ustavo. Vlada je zavrnila trditev SDS-a, da veljavni zakon ne sledi ustavi in da ustava kot himno nedvoumno določa celotno Zdravljico. SDS je predvidel tudi skrajšano različico himne, ki bi obsegala drugo in sedmo kitico Zdravljice v tem vrstnem redu.

Novela je sicer tudi opredelila, da je vsako javno izražanje idej prek ali s pomočjo totalitarnih simbolov strogo prepovedano in mora biti strogo sankcionirano. Koalicija je opozorila, da se je pravi namen novele pravzaprav skrival v določbi, ki se je nanašala na prepoved poveličevanja totalitarnih režimov, med katere po mnenju SDS-a sodijo tako fašizem in nacizem kot komunizem.

Lažja sanacija po naravni ujmi
Poslanci so spremenili tudi zakon o javnem naročanju, s čimer se bodo postopki oddaje poenostavili in tako omogočili hitro oddajo naročil po nedavni ujmi. Kadar gre za nujno javno naročilo, bo lahko naročnik pogodbo o oddaji javnega naročila sklenil nemudoma, torej brez obdobja mirovanja, v katerem lahko ponudniki običajno vložijo zahtevke za revizijo.
Na podlagi te izjeme bo mogoče hitro oddati in izvesti naročila, če so zaradi posledic vremenske ujme nujno potrebna za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oz. življenje ali za preprečitev nastanka neposredne grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči.

Z gotovino le še plačevanje zneskov do 5.000 evrov
DZ je poleg tega sprejel novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katero se znižuje prag za gotovinsko poslovanje z zdajšnjih 15.000 evrov na 5.000 evrov. Plačila blaga in storitev nad tem zneskom bo po novem mogoče izvesti le še prek nadzorovanih posojilnih in finančnih institucij.

S sprejetimi spremembami se bo po prepričanju vlade omogočil boljši pregled nad tokovi denarnih sredstev posameznega poslovnega subjekta, navsezadnje pa tudi iskanje izvora protipravno pridobljene premoženjske koristi in možnost njenega poznejšega zasega ali odvzema.

DZ: Predloga zakonov o samozdravljenju in o konoplji nista primerna
DZ je z veliko večino glasov sprejel sklepa, da predloga zakonov o samozdravljenju in o konoplji nista primerna za nadaljnjo obravnavo. Proti predlogoma so se izrekle vse poslanske skupine. Oba predloga je v parlamentarno proceduro skupaj s podpisi volivcev vložil Slovenski konopljin socialni klub.

Zakon o samozdravljenju je sicer predvidel, da bi se lahko vsak sam odločal, s katerimi zdravili in zdravilnimi rastlinami se bo zdravil, v ta namen pa bi imel pravico gojiti katero koli rastlino, če je ne bi prodajal. Zakon o konoplji pa bi dovolil uporabo konoplje v industrijske in zdravstvene namene. Dovoljeno bi bilo tudi gojenje konoplje v omejenih količinah za lastne potrebe.

Tako vlada kot ministrstvo za zdravje sta odrekla podporo obema zakonskima predlogoma. Tudi odbor DZ-ja za zdravstvo je 19. februarja presodil, da predloga nista primerna za nadaljnjo obravnavo, hkrati pa je ministrstvu za zdravje predlagal, naj v sodelovanju s strokovno javnostjo in civilno družbo preuči možnost ustreznejše zakonske ureditve uporabe konoplje v zdravstvene in druge namene.

Velika podpora zakonu o inšpekciji dela
DZ pa je s 77 glasovi soglasno potrdil zakon o inšpekciji dela, katerega cilj je povečati učinkovitost delovne inšpekcije in je eden izmed ukrepov v boju zoper sivo ekonomijo. Med vsebinskimi novostmi je vzpostavitev sveta inšpekcije dela, to je tristranskega strokovnega posvetovalnega organa, katerega naloga bo sprejemanje stališč in priporočil za učinkovitejše delovanje inšpekcije dela.

Člani sveta, ki jih bo za mandat petih let imenoval minister, pristojen za delo, bodo iz vrst vlade, delodajalcev in sindikatov. Poleg tega zakon uvaja institut strokovnega pomočnika, ki bo razbremenil inšpektorja administrativnih del in bo lahko opravljal tudi nekatere preprostejše naloge v okviru inšpekcijskega nadzora.