ZZZS je ustanovitelj Vzajemne.  Foto: BoBo
ZZZS je ustanovitelj Vzajemne. Foto: BoBo

Na novembrski seji je skupščina sicer glasovala za izplačilo deleža, zdaj pa si je premislila.
Skupščina ZZZS-ja je namreč na novembrski seji razpolagala s podatkom, da delež ZZZS-ja v Vzajemni znaša 32,8 milijona evrov, pozneje pa, da znaša 11,19 milijona evrov.

Direktorica področja za finance in računovodstvo ZZZS-ja Daniela Dimić je članom skupščine pojasnila, da so na ZZZS-ju novembra izračun glede deleža naredili po razpoložljivih podatkih. Takrat so razpolagali s podatkom o ustanovnem kapitalu Vzajemne v letu 1999 in s podatkom o vložku ZZZS-ja. Ta dva podatka so javili pooblaščenemu ocenjevalcu podjetij, ki je delež ZZZS-ja izračunal na podlagi posebne formule. Pri tem je ocenjevalec upošteval tudi kapital Vzajemne s konca leta 2023.

Kaj se ZZZS-ju bolj splača?

Po mnenju več članov skupščine bi moral biti delež ZZZS-ja v Vzajemni višji od 11,19 milijona evrov. Izglasovali so sklep, s katerim ministrstvo za finance pozivajo, da izvede revizijo finančnega vrednotenja kapitala Vzajemne. Skupščina namreč pričakuje vračilo ustanovnega kapitala, ki ga je ZZZS dal leta 1999, preračunanega na sedanjo vrednost. Člani skupščine so tako razveljavili sklep s seje 26. novembra, ko so glasovali za izplačilo deleža v Vzajemni v denarju. Ob tem je bilo sicer slišati pomisleke, da ne obstajajo analize, ki bi pokazale, kaj se ZZZS-ju bolj izplača.

Če bi ZZZS vzel denar, to njenih težav ne bi rešilo, je medijem dejal predsednik skupščine Drago Delalut. "Vendar pa kot dobri gospodarji razmišljamo, da bodo delnice rasle in da bomo tudi zavarovanci imeli kaj od tega," je pojasnil odločitev skupščine.

Predstavnica aktivnih zavarovancev v skupščini Martina Vuk je pojasnila, da je skupščina pred novembrsko sejo prejela gradivo, iz katerega je izhajalo, da se mora skupščina že takrat odločiti, kaj bo z deležem ZZZS-ja v zavarovalnici Vzajemna.

Hkrati je bilo po njenih besedah iz gradiva razvidno, da ZZZS glede na zakon o javnih financah nima podlage za razpolaganje z delnicami in se je torej treba odločiti za izplačilo v denarju. Takrat so člani skupščine prejeli tudi informacijo, da delež ZZZS-ja v Vzajemni znaša 32,8 milijona evrov, je dodala. Šele pozneje pa so po besedah Vuk prejeli informacije, da je uradno izračunan delež ZZZS-ja v Vzajemni nižji in naj bi znašal 11,19 milijona evrov. Naknadno so bili seznanjeni tudi z informacijo, da zakon o javnih financah javnim zavodom prepoveduje le odplačno pridobivanje finančnih deležev. To pomeni, da ZZZS presežka ob koncu leta ne bi mogel vložiti v delnice. Delež v Vzajemni pa bi zavod za zdravstveno zavarovanje vseeno lahko ohranili v delnicah, ker ne gre za nove vložke sredstev, je pojasnila.

Vuk je bila ob tem kritična do dopisa ZZZS-ja, v katerem je zavod od Vzajemne želel pojasnilo o višini svojega deleža. V tem dopisu je ZZZS namreč Vzajemno sočasno obvestil, da želi izplačilo svojega deleža v denarju. Vuk je izrazila prepričanje, da bi zadeve najprej morala obravnavati skupščina, saj so se okoliščine od novembrske seje bistveno spremenile. ZZZS se namreč lahko glede načina uveljavitve deleža v Vzajemni odloči do 27. februarja.

Dimić je pojasnila, da so se na ZZZS-ju pri obvestilu Vzajemni ravnali glede na novembrski sklep skupščine, ki je predvideval izplačilo deleža v denarju. Poudarila je, da je novembrski sklep mogoče spremeniti do 27. februarja, a strokovna služba ZZZS-ja še vedno meni, da ZZZS nima pravne podlage za upravljanje s kapitalskimi deleži.

Članica skupščine Miranda Groff Ferjančič, sicer predstavnica vlade, zaposlena na ministrstvu za finance, je pojasnila, da zakon o javnih financah res določa, da javni zavodi ne smejo odplačno pridobivati kapitalskih naložb. Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne pa je po njenih besedah specialni zakon, ki ZZZS-ju omogoča možnost pridobitve svojega deleža v Vzajemni v delnicah.

Vzajemna bo izplačala deleže zavarovancem v denarju ali delnicah

Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo ukinjeno 1. januarja 2024, ko je ZZZS začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek. Hkrati je v Vzajemni, ki je do tedaj 93 odstotkov prometa ustvarjala iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, stekel postopek preoblikovanja iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo. Preoblikovanje določa zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne. V njem je tudi zapisano, da bo Vzajemna svojemu ustanovitelju, to je ZZZS, vrnila njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju ali v delnicah. Zavarovancem pa se bodo izplačali njihovi deleži oz. bodo dobili delnice preoblikovane družbe.