V Evropski uniji v povprečju dnevno dostopa do interneta 63 odstotkov ljudi, v posameznih državah pa ta odstotek presega 80 odstotkov državljanov. Življenja brez spleta si najbrž več ne znamo predstavljati, pa naj do njega dostopamo z računalnikom (92 %) ali s pametnim telefonom (61 %). Na spletu iščemo informacije, podatke, znanje, beremo novice, gledamo video-vsebine, poslušamo glasbo, se pogovarjamo s prijatelji, komuniciramo z uradnimi osebami, nakupujemo, plačujemo položnice …

Raziskava Eurobarometra o Spletni varnosti je pokazala, da ljudje vedno več uporabljajo splet - največ za dostopanje do elektronske pošte (86 odstotkov ljudi), novice na spletu bere 63 odstotkov vprašanih, več kot polovica jih nakupuje na spletu in uporablja spletno bančništvo. In čeprav se večina vključenih v raziskavo zaveda tveganj in temnih strani interneta, ima naložene zaščitne anti-virusne programe, pazi, kakšno pošto in priponke odpira, je vsak dan milijon ljudi žrtev kibernetskega kriminala, po spletu pa kroži 150 tisoč virusov in drugih škodljivih kod. Stoodstotne varnosti na spletu ni, vdori hekerjev in njihovi škodljivi programi pa prinašajo skrbi in stroške tudi državam. Kibernetski kriminal, ki naj bi po neuradnih podatkih odnašal še več denarja kot trgovina z mamili, članice Evropske unije stane 12 milijard evrov na leto.

Kakšni uporabniki svetovnega spleta ste mladi? Menjate gesla, preverite podatke prodajalca, ko kupujete na spletu, pazite, katere fotografije in osebne podatke delite na spletu? Ste že bili žrtev spletne goljufije, vdora v profil, sextinga ali računalniškega virusa? In kako pozorni in kritični ste do tega, kar preberete na internetu in na družbenih omrežjih? Zmeraj bolj problematične namreč postajajo t. i. lažne novice. Gre v bistvu za laži, zapakirane v novinarske besedilne oblike, ki jih pošiljatelji pošiljajo »targetiranim« uporabnikom zaradi lastnih političnih ali ekonomskih interesov. Zakaj ljudje nasedejo temu, da na Švedskem ne bodo praznovali božiča, da ne bi užalili muslimanov v državi, ali da je papež Frančišek podprl Donalda Trumpa?

Debata o varnosti na spletu se bo vrtela tudi o nevtralnosti interneta, o kateri so odločali evropski poslanci v Bruslju, o vprašanju nadzora na eni in zasebnosti na drugi strani ter o dostopnosti do interneta. Skoraj petina ljudi, zajetih v raziskavi Evrobarometra, doma ne uporablja interneta ali do njega nima dostopa. Bi nas moral ta podatek skrbeti?

V radijski oddaji bosta sodelovali Gimnazija Kranj in Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, na mobilni aplikaciji pa bodo z nami še dijaki Prometne šole Maribor, Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Gimnazije Antona Aškerca Šolskega centra Ljubljana in Gimnazije Jesenice.