Na kmetiji Paldauf iz Vučje vasi pri Ljutomeru se s kmetovanjem ukvarjajo že od leta 1875, ljubezen do dela na kmetiji pa se prenaša že na četrto generacijo. Igor Paldauf, ki je od očeta prevzel kmetijo leta 2011, se je pred 4 leti usmeril izključno v ekološko kmetijstvo. Na 31 hektarjih obdelovalnih površin danes pridelujejo 17 različnih kultur – žitarice meljejo v svojem mlinu na kamen, oljnice stiskajo v domači oljarni. Na kmetiji imajo še prosto rejo prašičev slovenske avtohtone pasme in rjavih kokoši nesnic, prirejajo pa tudi oglede kmetije in delavnice za otroke. Svoje izdelke in izdelke ponudnikov iz okolice med drugim prodajajo v trgovinici na domačiji. Prav povezovanje lokalnih kmetij pod skupno blagovno znamko BeEko, je Igorju Paldaufu prineslo naziv inovativni mladi kmet 2019.

Naziv inovativni mladi kmet so vam podelili zaradi vaše povezovalne vloge v Pomurju. Zakaj je sodelovanje tako pomembno za krepitev in širitev kmetijske dejavnosti?
“V naši branži je povezovanje zelo pomembno, kajti, če se povezuješ, potem lahko sodeluješ z ostalimi kmetijami. Mi smo trenutno povezani s 16 kmetijami s katerimi sodelujemo na različne načine - trženje, prodaja, skupna promocija, izmenjava delovne sile, prijava na javne razpise. Če smo skupaj, smo močnejši.”

Kako se to pozna na vaših prihodkih?
“Vsekakor se pozna. Sedaj imamo v ponudbi naše izdelke in pa izdelke lokalnih kmetij, tako ima kupec na voljo širšo ponudbo in dobi praktično vse, kar potrebuje za obrok. Vzporedno je naše izdelke možno dobiti tudi na drugih kmetijah, kjer imajo trgovinice. Na tak način si pomagamo.”

Tudi na kmetiji moraš biti podjeten, pravite. Kam vlagate svoj dobiček?
“Vsekakor moraš biti podjeten, da lahko ustvarjaš dobiček. Če želiš biti uspešen, pa moraš veliko tudi investirati in iti s časom naprej, da se lahko razvijaš. Da pa je to možno, moraš ustvarjati dobiček. Povezano je eno z drugim. Prav tako moraš obvladati več poklicev. Moraš biti ekonomist, kmetovalec, veterinar in še kaj.”

Ljudem je vse bolj pomembno, od kod hrana izvira, da je ekološkega izvora. Kako gradite to zaupanje pri strankah?
“Delamo na domačnosti, odprtosti, pri nas je možno, da stranke pridejo do nas in vidijo, kako kmetujemo. Veliko delamo tudi na kakovosti izdelkov, vse predelujemo sproti, da so izdelki vedno sveži.”

Tudi pri kmetovanju so vzponi in padci. Kaj vas najbolj motivira, da ohranjate to pozitivno naravnanost? “Predvsem to, da dobiš povratno informacijo od kupcev, ki povedo, da so zadovoljni. Pohvale, nagrade, priznanja, vse to je zagon za naprej.”

Pred tem ste bili kar 18 let zaposleni v gospodarstvu in pravite, da je bil to čas cone udobja. Kako je pred 11 leti padla odločitev, da prevzamete domačo kmetijo in se kasneje začnete ukvarjati tudi z ekološkim kmetovanjem?
“Bil sem zaposlen in služba mi je vzela veliko časa in energije. Na kmetiji pa je bilo tudi veliko dela. Starša sta bila že starejša in je bilo potrebno sprejeti odločitev, ali bomo kmetijo počasi opustili ali nadgradili. Tako sem se odločil, da eno kariero zaključim in začnem novo zgodbo - BeEko. Začetki so bili težki, potrebno je bilo veliko investirati v znanje, tehnologijo, ampak ni mi žal.”

Kaj pa vam predstavlja največji izziv?
“Izziv mi je prodaja. Veliko energije moraš vložiti v prodajo, kajti še vedno v Sloveniji premalo podpiramo lokalno, ekološko, doma pridelano. Na naših policah bi morala biti prva slovenska hrana, pozneje uvoz. Veliko je tudi birokracije, ki ti vzame veliko časa. Kmetovalci bi morali v prvi vrsti kmetovati, a nam skoraj več časa vzame vsa birokracija.”

Hkrati je velika razlika kmetovati ekološko ali pa konvencionalno, tako kot prej vaš oče. Tako ste tudi dokazali očetu, da se da živeti tudi od ekološkega kmetovanja. Kje so bistvene razlike pri tem kmetovanju?
“Bolj moraš biti pozoren in vedeti, kdaj boš začel sejati, moraš imeti ustrezno vlago zemlje, temperatura mora biti primerna, več dejavnikov vpliva na to. Večkrat moraš iti na polja in medvrstno okopavati, pri konvencionalnem tega ni. Tam poseješ, kasneje pošpricaš in nisi toliko odvisen od vremena.”

Na koncu se splača?
“Se. Pridelamo manj, a kakovostnejše. Držimo se načela manj je več.”

Stalno imate nove ideje za nove projekte, razmišljate tudi o turizmu, kakšna je vaša vizija?
“Vsekakor si želimo nadgraditi v turizmu. Pomurje je postalo turistično zanimivo in veliko imamo obiskov iz Slovenije in tujine. Razmišljamo, da bi skedenj preuredili v prostore za turizem.”

Kako bi lahko mlade bolj spodbudili k ekološkemu kmetovanju?
“Mlade bi morali bolj motivirati. Pri nas damo žal še premalo poudarka na mlade in ti odhajajo. Potrebno bi jim bilo bolj zagotoviti ceno pri setvi. Da veš, koliko boš zaslužil, če boš nekaj prideloval. Danes žal ni tako, ker se to premalo podpira. Velikokrat že pobereš z njive in še vedno ne veš, za kakšno ceno boš prodal.“

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 30. maja, ob 17.20. Predstavili vam bomo družinsko proizvodno podjetje KLS.