V Berlinu smo obiskali Nemca Tobiasa in Kirgizistanko Mayo, ki ustvarjata usnjene izdelke iz trajnostnih materialov in delujeta skladno z načeli socialnega podjetništva. Spodbujata tudi delavske pravice v Kirgizistanu, zato sta se s podjetjem vključila v gibanje “beli petek”, ki za razliko od črnega petka spodbuja ozaveščanje ljudi o pomenu poštenega plačila delavcev.

Tobis, ti si urban nomad, kakšen je torej tvoj delovni dan?
Tobias Gerhard: “To, da si urbani nomad pomeni, da si zelo prilagodljiv in da lahko delaš kjerkoli. Še posebej zaradi pandemije lahko vse več pisarniških delavcev dela kjerkoli, potrebujejo le osebni računalnik. Lahko delaš doma lahko pa tudi v kavarni. Nekateri se preselijo v drugo državo ali drugo mesto in opravljaj svojo staro službo tam.”

In kaj je glavni razlog, da se urbani nomadi odločajo za nakup ravno pri Tobiasovem podjetju?
Tobias Gerhard: “Pritegne jih zgodba podjetja, ki mu je uspelo povezati tradicionalno nomadsko kulturo s sodobnejšim življenjskim slogom, ki terja prilagodljivost, veliko potovanj in mobilnost.”

Kaj izdelujete oziroma prodajate v podjetju?
Tobias Gerhard: “Kancha prodaja dizajnerske ročne izdelke iz Kirgizistana. Izdelano so iz tradicionalnih kirgiških surovin, iz klobučevine in usnja po tradicionalnih metodah. S Kancho smo hoteli povezati tradicionalno kirgiško obrt in nomadsko kulturo s sodobnim urbanim nomadskim življenjem.”

Kako skrbite za trajnostnost? Z izbiro pravih materialov?
Tobias Gerhard: “Ko smo razvijali izdelke in zamisel, smo preučili celotno verigo in iskali morebitne izboljšave. Bistvo našega projekta je, da želimo dolgoročno sodelovati s partnerji obrtniki in ustvariti čim več zaslužka za Kirgizistan."
Maya Kim, Kancha: “Tudi nekatere naše sodelavke ne živijo v Biškeku. Zaradi družin so se preselile na podeželje in Kancha je zanje dodatni vir zaslužka. Večino dneva porabijo za gospodinjstvo in vzgojo otrok.”

Tobias Gerhard, Kancha: “Šivanje tradicionalnih vzorcev je zelo posebna obrt, ki jo obvladajo le redki, zato smo morali najprej ustvariti pravo mrežo sodelavcev. To je zahtevalo nekaj časa, zdaj pa imamo ekipo ljudi, ki so izjemno predani delu in tudi v odličnih medsebojnih odnosih. Nismo mogli urediti ustreznega socialnega zavarovanja za sodelavce, zato vsakemu posebej pomagamo pri iskanju in plačilu zdravnika in podobno. Vse skupaj je precej bolj neformalno kot v Nemčiji, temu sem se moral privaditi, toda odločili smo se, da bomo sodelavcem pomagali konkretno in neposredno.”

Maya Kim: “Sodelovanje je veliko pristnejše in zanimivejše, če osebno poznaš človeka, ki izdeluje tvoje izdelke, če to ni brezimna tovarna, ampak posameznik, ki je izdelek izdelal ročno.”

Tobias Gerhard: “Na naši spletni strani vidite tudi predstavitve vseh sodelavcev, poleg tega pa lahko naši kupci pošiljajo komentarje izdelovalcem, ki jih seveda zelo veseli, ko vidijo, da je nekdo iz Berlina navdušen nad njihovim izdelkom. Tamkajšnje obrtnike smo povezali z oblikovalcem iz Berlina in še nekaj sodelavci, ki pomagajo pri trženju. Poleg tega sem imel partnerja iz Biškeka, s katerim sva iskala obrtnike, ki bi sodelovali z nami."

Kaj je beli petek?
Tobias Gerhard: “Pred nekaj leti, ko sem še živel v Kirgizistanu, sem že sodeloval z urbanimi nomadi iz Berlina, ki so zagnali gibanje “Beli petek” kot kritiko oziroma nasprotje novembrskega črnega petka, ki je veliki praznik potrošništva s številnimi popusti, da ljudje čim več kupijo. Na črni petek svojih izdelkov nismo pocenili kot drugi trgovci, ampak smo cene dvignili za 20 %. S to kampanjo smo želeli predvsem ozaveščati, bistvo pa je, da samo dodamo znesek, enak kupčevemu preplačilu in zbrana sredstva porabimo v dobrodelne namene v Kirgizistanu."