Živimo v času hitrih sprememb in dobra medsebojna komunikacija je še toliko bolj pomembna. Kako se v podjetjih pravilno odzivati na krizne razmere je veščina, ki jo morajo obvladati dobri vodje, pravi uspešna podjetnica, Andreja Jernejčič.

Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot.

Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši.

Spremembe so stalnica in ključni so odzivi nanje. Kako se slovenska podjetja prilagajajo novim razmeram na trgu, ki so nastale zaradi epidemije?
“Lahko rečem, da se podjetja prilagajajo kar hitro, iščejo nianse, kje se je potrebno prilagoditi in kako. Tudi multinacionalke, ki imajo izkušnje tudi iz drugih držav, hitro predebatirajo vse skupaj. Vsekakor vsi zelo hitro delajo spremembe, kar posledično občutijo vsi okoli, saj je potrebna hitra dinamika sprememb.”

Pomembna sta tudi notranja in zunanja komunikacija. Kaj svetujete podjetjem, ki morajo zaposlenim povedati kako slabo novico. Kje pri odnosih z javnostmi delajo največ napak?
“Dejstvo je, da je notranja komunikacija izrednega pomena, ampak veliko jih jemlje to kot nekaj samoumevnega. Z zaposlenimi je potrebno komunicirati, informacije podati na pravi način. Najprej je potrebno informacije deliti z zaposlenimi, šele nato se komunicira navzven. Nekatera podjetja imajo zelo dodelano komuniciranje že med internimi oddelki in so pripravljeni tudi na krizno komunikacijo, tudi zaposleni vedo, kako reagirati. Spet druga podjetja pa mislijo, da se jim določene stvari ne morejo zgoditi. Mala podjetja, recimo družinska, velikokrat nimajo urejenega kriznega komuniciranja. Sama epidemija je bila primer izrednega kriznega komuniciranja. Tudi v našem podjetju smo se morali takoj odzvati. Jaz osebno imam rada krize in mi ni bil problem. Predvsem se je podaljšal sam delovnik, bilo je ogromno novih informacij - na eni strani kako reagirati, na drugi moraš poznati zakone, slediti vsem spremembam in tako je bil hitro dan prekratek."

Kako pa potem vodite svoje podjetje? Je rešitev v še večji inovativnosti storitev?
"Pred nekaj leti sem spremenila način vodenja in nisem več enaka Andreja kot sem bila, v smislu, da so mi zaposleni bolj pomembni, več se pogovarjamo in delno sem uvedla prevzemanje odgovornosti. Tako vedo, da lahko soustvarjajo našo zgodbo. Pred kakimi petimi, šestimi leti sem imela na obisku strokovnjake iz tujine in sem jih povprašala, kakšna bo piar stroka čez deset, petnajst let? Razložili so mi, da bo več na družabnih omrežjih, blogerji bodo pomembni, pa vplivneži recimo. Takrat v Sloveniji o teh temah skoraj še ni bilo debate, a so mi rekli, da bo potrebno to spremeniti. Sem si rekla, da ne bom toliko časa čakala in sem v pol leta odprla digitalni oddelek in smo šli tudi mi v smer družbenih omrežij. Hitro smo se prilagodili, kajti, če vem, da me to čaka, zakaj bi čakala? Jaz tudi nisem navdušena nad temi omrežji, vendar realnost je taka, da smo ljudje večino časa na telefonih in je pojavljanje na družabnih omrežjih postalo zelo pomembno."

Uspeh vsakega podjetja je odvisen od odličnega tima sodelavcev in pozitivne klime, ki vlada v podjetju. Ta klima pa je odvisna od vodje. Kdo je dober vodja?
“Mislim, da sta na prvem mestu strast do dela in sočutje ter da razumeš zaposlene. Jaz vedno pravim, da se skupaj odločamo, ali bomo nekoga sprejeli v našo ekipo ali ne. Odločamo skupaj s sodelavci. Če se bodo vsi sodelavci pritoževali nad eno osebo ali pa da se res ne bo vklopila, potem ne bo del nas. Mi smo skupaj osem ur in mi moramo skupaj uživati, se imeti dobro. Delamo, je dinamično, a mora biti sproščeno. Moji sodelavci vedo, da če kdaj kaj ni v redu, ne glede na to, koliko sem zasedena, se morajo oglasiti, da takoj rešimo zadevo. Ključno je, da se stvari sproti razčiščujejo. Smo kot ena majhna družina, zato je prav, da si pomagamo.”

Komunikacija v vašem podjetju je jasna in kovačeva kobila ni bosa kot radi rečemo. Ste si kot novinarka in menedžerka predstavljali, da bo tako v podjetništvu? Vam je morda kdaj žal, da ste se pred 14 leti odločili za samostojno pot?
“Ni mi žal. Bila je to posledica vsega, kar se počela. Kot novinarka in piarovka sem poznala svoje delo, to je bil moj način življenja. Nisem pa bila vedno dobra v papirologiji, birokraciji. Ko se greš podjetje, potrebuješ recimo računovodstvo ..."

Pravite, da je močno čutiti vpliv moških v poslovnem svetu. Kako se to odraža, če primerjate s tujino? V Dubaju imate na primer podjetje, poslovne partnerje. Tam je povsem drugačna kultura? “Priznam, da ko sem prišla v Dubaj, ni bilo lahko. Če ne bi imela tam podporo poslovne partnerice s katero sva začeli delati, ne vem, kako bi se izšlo. Ni bilo ravno, da so se poslovne priložnosti kar nizale. Na Hrvaškem ali pa v Makedoniji na primer so videli, da znam, sem odločna in me jemljejo ekvivalentno, ker so že videli moje rezultate. Kot ženska se moraš najprej dokazati. Še danes opažam, da ko pridem kam, kjer me ne poznajo, je ta efekt, kaj bo ona zdaj tu nekaj, …"

Pravite, da veliko delate na sebi, predvsem, da lahko tako bolje združujete poslovno in zasebno. Kaj to pomeni?
“To pomeni, da se veliko izobražujem, si vzamem čas za šport, pomembna mi je energija, da sem s pravimi ljudmi, da je kakovostno in da želim imeti čas tudi za svojo družino, hčer in da ko sva skupaj, je ta čas kakovostno preživet."

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 4. aprila. Z nami bo slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec.