Slovenija resda sodi med najmanjše države, a zdi se, da se po številu vrhunskih strokovnjakov, športnikov, znanstvenikov ali inovativnih podjetnikov na prebivalca, uvrščamo v sam svetovni vrh. V podjetništvu imamo zvezde, ki so vrhunsko specializirane v nekem ozkem, nišnem področju, kot je denimo projektiranje mostov. Podjetnika Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher s svojima podjetjema in svojo ekipo inženirjev na tem področju, ustvarjata zavidanja vredne presežke.

Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij, sta leta 1990 ustanovila Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher, potem ko sta se deset let kalila v Gradisovem projektivnem biroju. V Pontingu sta polovična lastnika, Marjan Pipenbaher pa je leta 2002 ustanovil še svoje podjetje za projektiranje mostov, izdelavo specialnih ekspertiz in analiz Pipenbaher inženirji. V obeh podjetjih danes zaposlujeta 24 inženirjev; doslej so doma in v tujini projektirali več kot 500 premostitvenih objektov, od tega več kot 50 večjih mostov in viaduktov.

Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku, most Ada čez Savo v Beogradu, turška mostova prek reke Evfrat, največji železniški viadukt v Izraelu in most na Pelješac. Prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad prenašata znanje tudi na prihodnje generacije gradbenih inženirjev kot predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.

Za vama je prek 50 velikov mostov in viaduktov. Kaj vaju najbolj navdaja s ponosom, ko se ozreta nazaj celih 30 let?
Marjan Pipenbaher: “Sigurno so to vsi ti objekti, ki jih imamo v Sloveniji - od mosta preko Mure, Črnega Kala, v tujini recimo most v Beogradu, Pelješki most, pa most v Izraelu, Turčiji. To so nekako ti projekti, ki presegajo slovenski okvir gradbeništva.”

V ponos vama je gotovo 2,5-kilometrski most na Pelješac. Kaj je pri tem mostu tako posebnega, vsak, ki ga vidi prvič, je zelo navdušen.
Marjan Pipenbaher: “Ta most spada med največje mostove v Evropi, je eden izmed petih največjih mostov v Evropi, ki so bili zgrajeni v začetku 21. stoletja. Čeprav je to mega struktura, sem jo poskušal v prostor umestiti zelo umirjeno. Ni prepotentna, ampak se staplja s prostorom. Je pa to tehnično izredno zahteven projekt, tu je potresno območje, močni vetrovi, obdajajo ga ladje.”

Kako ste prišli do tega posla? Imate ekipo, ki šteje nekaj več kot 20 inženirjev, vaša konkurenca pa ima ekipe, ki štejejo po več tisoč inženirjev?
Marjan Pipenbaher: “Biti konkurenčen v tujini je velik problem. Ključno v tujini je imeti reference. Ko smo recimo nekje pripravljali projekt, nas je investitor vprašal samo za reference in kako visoko smo zavarovani, ni spraševal, koliko imamo inženirjev. Kar se pa tiče mostu na Pelješac, nas je hrvaško podjetje Viadukt že leta 2007 povabilo na idejne zasnove in most se je začel graditi. Leta 2012 se je gradnja prekinila in razpisali so nov projekt. Takrat smo se združili s fakulteto v Zagrebu in začeli s projektom, ki je danes realiziran.”

Med drugim ste dobili tudi projekte kot je bil most čez Savo v Beogradu, pa največji železniški viadukt v Izraelu. Kateri so trenutno vaši najbolj aktualni projekti?
Dr. Viktor Markelj: “Reference smo pridobili tako, da smo rastli postopoma. Začeli smo z manjšimi mostovi, danes pa delamo največje projekte tako v Sloveniji kot tudi v okolici. V gradnji je trenutno najdaljši železniški viadukt v Sloveniji - Pesnica pri Mariboru, ki ima tudi eno posebno zasnovo. Potem imamo cel kup objektov na tretji osi, prisotni smo pri gradnji drugega tira, … Ne gradimo pa samo mostov, gradimo tudi recimo razgledni stolp v Rogaški Slatini, pa tudi najdaljši viseči peš most v Celju se tudi projektira pri nas.”

Pa je gradnja mostov dobičkonosna? Pravite, da je tu precej nizka dodana vrednost in ni toliko maneverskega prostora kot je recimo pri stanovanjski gradnji?
Dr. Viktor Markelj: “Gradnja mostov je čisto inženirski posel, tukaj se prodaja samo material in tehnologija, ne pa tudi parcele in komunalna ureditev, zato so cene nižje. Včasih so rekli, da je gradnja mostov samo za koledar, da od mostičkov zaslužijo samo zobozdravniki.”
Marjan Pipenbaher: “Na mostovih služijo samo veliki gradbeni holdingi. Ti pridejo s projektom, s financiranjem in z gradnjo. V Sloveniji so cene sorazmerno nizke kar se tiče investicijske vrednosti, če primerjamo s cenami v Evropi ali tujini.”
Dr. Viktor Markelj: “Odvisno je tudi od načina financiranja. Pri nas to gradi država, zunaj pa so koncesije in zasebne investicije.”

Po svetovni gradbeni krizi je v Sloveniji propadlo precej večjih gradbenih podjetij, kako je vam uspelo obdržati celotno ekipo?
Marjan Pipenbaher: “Že po Črnem Kalu na primer smo se spraševali, kako naprej. Možnost je bila, da poiščemo posel v tujini, tam pa so ključne reference. Dobro, da smo imeli reference kot je recimo Črni Kal ali most preko Drave na Ptuju. Ti projekti so nam potem odpirali poti. Vsak velik projekt odpre neko novo pot.”

Vajina prednost je tudi to, da se že dolgo poznata, skupaj sta končala isto gimnazijo, isto fakulteto, imata skupno podjetje. Kako sta se odločila za skupno poslovno pot?
Dr. Viktor Markelj: “Vodila naju je želja po samostojnem, svobodnem ustvarjanju. V službi sva bila vezana na tehnologijo, ki jo je obvladovalo podjetje, na svoji poti pa sva lahko sama zasnovala objekte. To naju je gnalo naprej.”

Rekli ste, da največ štejejo reference. Kako ste dobili prve posle?
Dr. Viktor Markelj: “Imeli smo srečo. V tistem času ni bilo javnih naročil, šlo je bolj na osebne reference. Vsak sva že imela nekaj izvedenih projektov in tako sva dobila prva naročila.”

Kako danes gledata na razmere v gradbeništvu? Tudi vama velik izziv predstavljajo novi kadri?
Marjan Pipenbaher: “Slovensko gradbeništvo je po letu 2008 nekako usahnilo. Vse to znanje, ki je bilo akumulirano znotraj podjetij, je šlo. Lahko kupiš stroje, a ključna sta kader in znanje. Mi smo majhno podjetje in zunaj Slovenije konkuriramo birojem, ki imajo lahko tudi več tisoč ljudi, a smo poiskali nišo in poskrbeli za kadre in znanje.”

Inženirski poklic je lep poklic. Pravite, da so vaši objekti kot nekakšen most med znanostjo in umetnostjo. Prihodnost je izjemno zanimiva, obetamo si lahko tudi 3D tiskanje mostov. Kakšna je prihodnost?
Marjan Pipenbaher: “Danes imamo na Danskem že dva mostova za pešče, ki sta tiskana in ta tehnologija gre naprej. Nenehno prihaja nova tehnologija, kompoziti, materiali in temu moramo slediti.“
Dr. Viktor Markelj: “Inženirski objekti so višek gradbeništva, omogočajo izjemno kreativnost in postanejo predmet umetnosti in arhitekture.”

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 28. marca. Predstavili vam bomo Andrejo Jernejčič, ki je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja.