Do prave ideje je prišel, ko je iskal rešitev za lajšanje težav svoje hčere, ki so jo spremljale alergije in ob tem spoznal pomen kakovosti zraka za zdravje. Čeprav je bila njegova ekipa pred dobrim desetletjem sprva le zastopnik in pooblaščeni proizvajalec nemškega podjetja Lunos, so se z lastnimi rešitvami in domačim, slovenskim znanjem hitro prebili do glavnega razvojnika tega nemškega podjetja in tako pripomogli ne le k njihovemu uspehu, ampak predvsem k uspehu svojega, slovenskega podjetja.

Lunos Slovenija, ki za letos načrtuje 8 milijonov evrov prometa in 2 milijona evrov dobička, je tako samostojno podjetje, lastnik Milan Kuster pa je od leta 2017 tudi član uprave nemškega matičnega podjetja.

Sledite svoji viziji, kjer je na prvem mestu tudi izboljševanje kakovosti življenja ljudi in ne samo posel. Kako ste prišli do tega svojega poslanstva?
"Spodbudila me je bolezen hčere, potem je pa ta zadeva dobila tudi poslovi aspekt. Ko smo reševali probleme v različnih objektih, smo se vedno bolj začeli zavedati, da je ključ to, da ljudem rešimo probleme, ki jih drugi niso znali. Tudi moji sodelavaci imajo dober občutek, ko naredijo nekaj dobrega. Seveda je to povezano tudi s poslom, saj zaslužimo, ampak dejansko je zelo pomembno, da delaš nekaj, kar za kar veš, da ljudem pomaga."

Vaša zgodba je malce posebna. Sprva ste bili zastopnik nemškega podjetna za prezračevanja, potem pa so se stvari obrnile. Zaradi inovativnosti vaših inženirjev, ste kmalu postali glavni razvojnik v podjetju in preusmerili Nemce, ki so takrat ravno razmišljali, da bi opustili dejavnost, na pravo pot. Kaj se je zgodilo?
"Nemci so bili v precepu. Manjkal jim je proizvod, ki bi bil drugačen in skladen z zahtevami novega časa. Ravno ob pravem času smo se povezali in ko smo začeli s predlogi za izboljšave, so nas najprej ignorirali, potem so malce podcenjujoče gledali na nas, dokler nismo nekaj stvari sami naredili in predstavili v Nemčiji. Nato so malo zastrigli z ušesi, kasneje pa so vse bolj začeli poslušati. Zadeva ni zrasla čez noč, ampak smo potrebovali nekaj let, da so nas Nemci podprli in sprejeli - to je bilo šele takrat, ko so ugotovili, da naše rešitve prinašajo tudi prodajne rezultate."

Vaše podjetje je sicer samostojno, ste pa tudi član uprave tega nemškega podjetja, kakšna je vaša vloga?
"Jaz sem v nemškem podjetju član uprave za mednarodne trge. Lunos iz Berlina ima 36 predstavništev v 36 državah in nekdo mora to koordinat. Predvsem so me želeli zaradi poslovnega modela, ki smo ga kot prvi uvedli v Sloveniji in ga sedaj implementiramo tudi v druge države, ker se je izkazal kot uspešen."

Kakšna pa je vaša strategija, kako ste prišli do nje. Preden ste šli na samostojno pot, ste znanje in izkušnje nabirali v različnih podjetjih.
"Res je, predno sem šel na svojo pot sem imel za seboj 20 let izkušenj in dovolj menedžerskega znanja, a nobenih izkušenj o tem, kako ustvariti podjetje iz nič. Zadeve so bile zahtevne, sploh na začetku, ko je bil trg skeptičen do proizvoda. Kolegi inženirji, projektanti, arihitekti, so se najprej smejali mojim rešitvam, kasneje so jih nekateri začeli tudi implementirati v objekte. Tisti čas je bil drugačen. Danes se o prezračevanju veliko govori. Pred 10 leti je bilo tega malo in takrat je bilo izredno pomembno, da smo začeli delati s fizičnimi strankami, ki imajo probleme recimo z vlago, plesnijo. Ko smo uspešno reševali vse te težave, se je dober glas začel širiti. Vse, kar smo zaslužili, smo dali v marketing in razvoj, da smo pridobivali vedno večji krog strank. Ko je ta krog narasel na nekaj 1000 strank, pa je zgodba dosegla tudi kolege iz stroke, ki so tako začeli uporabljati naše rešitve že v projektih kot takih."

Uspeha ne bi bilo brez inovativnosti vaših inženirjev. 120.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega dosegate v podjetju, kar je skoraj trikrat več od slovenskega povprečja. Kako poteka razvoj novih naprav v vašem podjetju kot je recimo naprava za vertikalno prezračevanje, ki ste jo razvili prav zaradi preprečevanja širjenja Covida-19.
"Pri tem načinu dela, predvsem s fizičnimi strankami, se nabere ogromno izkušenj. Vsako stanovanje, hiša, objekt ima svoje specifike in ti moraš biti že v osnovi inovativen, da lahko pri vsakem objektu najdeš pravo rešitev. In seveda se pojavijo izzivi, tako kot je bil Covid, ko se je pojavil. Tu smo morali rešitev zastaviti na novo. To je pri nas zelo enostavno. Mi vse vsedemo z monterji, ki imajo za sabo tri, štiri, pet tisoč montaž, pa s kolegi, ki so projektirali nekaj tisoč objektov in seveda s strokovnjaki s podrjočja IT-ja, kjer nam prav pridejo sodelovanja z Mariborsko univerzo in tako poskušamo najti rešitev. V primeru Covida je bilo vprašanje, kako prezračiti šolski razred, da bi bil vsak učenec v mehurčku. To smo razvili, ta sistem imamo. Druga stvar pa je ta, da smo ga vgradili v samo nekaj učilnic, ker ni sistemske želje, da bi se ta rešitev uporabljala."

Covid-19 se širi tudi aerosolno, ne le kapljično, pa vseeno s strani države ni slišati nič o nakupu tovrstnih naprav. Recimo Nemci so za tovrstne rešitve namenili več kot pol milijarde evrov. Tudi vi ste eni slovenski šoli ponudili, da bi jo opremili brezplačno, pa ni bilo odziva. Kako to komentirate?
"Jaz nisem pravi naslov, da komentiram, zakaj nihče iz vladnih ministrstev, ki bi morala biti pristojna za to področje, ne odreagira. Lahko jim razlagamo, da imamo rešitv, lahko jim razlagamo o Nemčiji, o Ameriki in prezračevalnih sistemih ... Če se nič ne zgodi, se nič ne zgodi. Mislim pa, da slej kot prej bo kdo prišel k pameti in se bodo te rešitve morale začeti uporabljati, ker edino pravilno prezračevanje, je lahko učinkovito sredstvo za izmenjavo zraka, ki je neke vrste preventiva pred širjenjem kakršnihkoli infekcij."

Več pa lahko izveste v spodnji oddaji Podjetno naprej.

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 11. oktobra, ob 17.25
na TV SLO 1.