Jana Sever je danes ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino. Na pet hektarjev velikem posestvu, ki ga vodita s partnerjem, se Jana posveča še eni svoji veliki strasti, žganjicam, v katere namaka zelišča z domačega vrta.

Kaj se je zgodilo sredi vaše karierne poti, da je padla odločitev za povsem novo smer?
"Vedno sem si želela živeti v naravi, kjer lahko sama odločam o svoji kvaliteti bivanja, kjer ni škodljivih emisij, hrupa. Nekje, kjer lahko vplivam na svoj način bivanja in prehranjevanja."

Po 12 letih dela na področju mode ste začutili, da je čas za nove sanje. Kateri je bil prvi korak?
"Šlo je za naključje, da sva z možem našla posestvo, ki je bilo zapuščeno in nama je odgovarjalo. Na posestvu je bil že nasajen vinograd, pred tem si tega nisva želela, a ker je naključje tako prinesla, sva z delom nadaljevala."

Že po petih letih, leta 2004, ste kot prva vinarka pri nas začeli proizvajati penino iz rumenega muškata po klasični metodi, kar je bilo takrat tudi za druge vinarje velika posebnost.
"Takrat nisem zaznala, da bi imeli kje penino iz samega rumenega muškata. Naš vinograd ima zelo kvalitetna, lapornata tla in južno sončno lego, kar je osnova ... imamo tudi dober klon rumenega muškata. Takrat sva se odločila, da preizkusno narediva 3000 steklenic penine, da vidiva, kako se bo to sploh razvijalo. Penina je naletela na zelo dober odziv pri odjemalcih in od takrat dalje jo redno delamo."

Danes je na tržišču že kar nekaj muškatne penine, vi se uspešno kosate z vsemi temi vinarji, tudi z mirnimi vini, na kaj ste posebej ponosi?
"Mi imamo malo manj kot 2 hektarja vinograda, gojimo rumeni muškat, diseči traminec in renski rizling. Največ imamo rumenega muškata, ki je naš paradni konj. Delamo mirna vina, penino pa samo iz rumenega muškata."

Kaj pa zelišča iz domačega vrta, ki jih namakate v žganju, vaša posebnost je, da to vrstno žganje starate v hrastovih sodih. Od kod ideja za to?
"Začela sem, ko sem spoznala neko zeliščarko. Ta gospa me je naučila, da se zelišča ne uporabljajo samo v kulinariki ali v čajih, temveč se dobro ujamejo tudi z žganjem. Danes uporabljam pehtran, vinsko rutico, pelin, baziliko, tudi sadje - divjo česnjo, oreh, borovnice. To je nekako osnova pri meni. Kmalu sem ugotovila, da se da odlično žganje narediti tudi iz vina, tako da sem kasneje začela proizvajat grapo - to je brendi, ki je staran nekje 12 let."

Idej vam ne zmanjka, podajate se v turizem, kupili boste še eno zapuščeno kmetijo z velikim zemljiščem in k temu projektu želite pritegniti še ostale kmetovalce. Za kaj gre?
"Na obrobju našega zemljišča se je prodajala zapuščena kmetija, pa se mi je zdelo, da našemu kraju manjka določena turistična ponudba, recimo, da se naredi ena degustacijska točka v katero bi se lahko vključili tudi ostali kmetovalci,kar bi bilo dobro za okolje kot tudi za ponudnike."

Kako zmorete delo na petih hektarjih, to ni malo. Si lahko privoščite daljši dopust?
"Dopusta ni dosti, so bolj podaljšani vikendi. Pri delu nam pomagajo sorodniki, prijatelji, vsi, ki z nami delijo idejo k ohranjanju narave, pridelave grozdja in vrtnarjenja."

Od kod vaš neusahljiv vir energije?
"Vsa dela, ki sem se jih lotila, spoznam in delam 100 % s polno mero zaupanja vase. Na vsakem področju se izobrazim in ko pridobim znanje, ga koristom v praksi. V vinogradništvu se recimo povezujem tudi s strokovnjaki v vinogradništvu, ki so mi v veliko pomoč."

Česa ste se do sedaj največ naučili? Grenkobo vinogradništva ste zaužili že na začetku?
"Že prvo leto, ko smo prevzeli to posestvo in pričakovali pridelek, smo ugotovili, da nekaj ni v redu. Ugotovili smo, da je voluhar v času zapuščenosti kmetije uničil 3000 trt, ki jih je bilo potrebno posaditi na novo. Takrat sem spoznala tudi, da ne morem več delati na dveh področjih, v modi in vinogradništvu, zato sem prvo zapustila."

Trg ne opravičuje napak, kako si pomagate z znanjem, stroko. Kako potem pustite svoj pečat?
"Vsak vinogradnik si želi imeti linijo, ki je prepoznavna samo po svojem vinarju in tako tudi jaz, ne glede na to, da mi strokovnjaki svetujejo, se na koncu odločam sama. "

Kaj je ključno, da te trg sprejme kot zaupanja vrednega dobavitelja?
"Moraš biti pošten do trga, ta ne oprošča napak in te ne sprejme, če nisi korekten v kvaliteti in v odnosu. Imeti moraš cilj, da delaš vrhunske izdelke korektno, s pravo mero strokovnosti, potem te trg sprejme."

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 15. novembra, ob 17.25 na TV SLO 1.