Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.

S skodlami ste že prekrili preko 300 različnih objektov in verjetno sta z ženo ponosna, da s svojim delom pripomoreta k ohranjanju kulturne dediščine. Kaj vam to pomeni?
Bojan Koželj: "Veliko nama pomeni predvsem to, da smo se tako dobro izučili te obrti, da smo edini v Sloveniji, ki smo naredili in obnovili toliko objektov s skodlami - od spomeniško zaščitenih do zasebnih."

Z vašimi skodlami so pokrite recimo koče na Veliki planini pa Blejski grad. Tudi Ruska kapelica, cerkvi na Rogli in na Uršlji gori ... Velik projekt je bil tudi pokritje 70 obnovljenih partizanskih bolnic, ki je trajal kar 25 let. Kateri od vseh teh projektov vam je bil največji izziv?
Bojan Koželj: "Velik izziv je bilo ogromno projektov, mislim pa, da je bil projekt Baza 20 in pa partizanske bolnice največji projekt v moji karieri, saj je trajal 25 let in bil nekako tudi najbolj zahteven."

Kaj tako veliki projekti pomenijo za vaše mikro podjetje? Simona, vi ste zadolženi za administrativna dela in finance, kako pravzaprav teče posel?
Simona Koželj: "Stranke do nas pridejo s prošnjo, da pripravimo ponudbo. Takrat pogledamo objekte in pripravimo ponudbo, nato se sklenejo pogodbe in delo steče. Ker moramo sestaviti pravo ekipo in upoštevati tudi vreme, se kakšen projekt lahko tudi zavleče na dva, tri mesece. Včasih je bila celotna izvedba precej hitrejša, danes so vmes tudi postopki javnih naročil in to je malce drugače, danes recimo reference tu ne veljajo več."

Vedno več naročil dobivate s strani zasebnikov, ki znajo ceniti delo, izkušnje. To je drugače kot na javnih razpisih.
Simona Koželj: "Tako je, morali smo se reorganizirati. Zasebni lastniki vedno bolj cenijo les, lesene novogradnje, lesene fasade, skodlane strehe, tako da smo tega veseli in zadovoljstvo po opravljenem delu je obojestransko."

Bojan, vi pravite, da, ko končate delo, ste 150 %, morda to pomeni, da ni prostora za napake?
Bojan Koželj: "Da, delu sledim in z veseljem ga opravljam. Živim za svojo obrt in delo. Z objekta ne gremo, dokler ni vse tako, kot mora biti."
Kaj vaju tako žene pri delu, da vztrajata, nekajkrat sta se tudi že opekla?
Simona Koželj: "Seveda pridejo tudi težki trenutki, a z Bojanovo željo, ki vodi tudi mene, ni težko. On dela s takim veseljem, da te potegne s seboj. Težke izzive sva prebrodila in danes je vse to malo lažje, seveda z željo, da bo tega dela še več."

Pravita, da se časi na področju etike poslovanja spreminjajo, da pristajata samo še na pisno dogovorjeni posel in plačan avans, kako pa se časi spreminjajo na področju izdelovanja skodel, je zdaj drugače kot takrat, ko ste se naučili osnov?
Bojan Koželj: "Priprava skodel se ni kaj dosti spremenila, ker se drugače skoraj ne da. Da se les razdvoji, uporabljamo pnevmatske naprave, da ni potrebno z rokami toliko udarjati. Vse ostalo je ročno, tako da sprememb v pripravi materialov ni."
Pomemben je tudi les. V delavnici čez zimo naredite skodle iz 150 kubičnih metrov lesa. Kako pravzaprav izbirate les?
Bojan Koželj: "Hlodovino izberem osebno v gozdu. Ta mora biti zelo lepa, prvovrstne kvalitete, letnice morajo biti zelo stisnjene, hlodovina ne sme biti zavita, drevo mora rasti ravno v kotanjah do 1000 metrov višine, tam je najboljši les. Ko se hlodovina izbere, mora biti tudi primeren mesec za sečnjo, to so zimski meseci, ko ni sokov v lesu. Takrat se les poseka in po prvem snegu spravi v dolino, nato vse do pomladi v delavnici izdelujemo skodle."
Po 34 letih dela, kaj je ključno za uspeh v tem poslu?
Simona Koželj: "Samo veselje do tega dela. Mislim, da drugega ni, ker gre za zelo težko, naporno delo."
Da bi se naravna in kulturna dediščina lahko nadaljevala, potrebujemo mlade, ki tradicijo nadaljujejo, vidva imata hčerki. Bo katera nadaljevala družinski posel?
Bojan Koželj: "Obe imata zadosti svojega dela, se pa trudimo, da bi nam uspelo skupaj speljati posel. Dokler bom lahko, bom pomagal, dajal nasvete in fizično pripravljal terene in posle, potem se bodo pa že vpeljale."
Se je bati, da bo obrt tonila v pozabo?
Bojan Koželj: "Mislim, da se ni za bati. Res smo redki, na prste ene roke lahko namreč preštejemo, koliko nas je, vendar upam, da se najde še kak nov skodlar, da se bo dediščina obdržala."

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 29. novembra, ob 17.25, na TV SLO 1. Predstavili vam bomo družinsko podjetje Varis, ki se ukvarja s proizvodnjo gotovih kopalnic.