Z vodjo specializirane enote za nadzor prometa, ki je najbolj znana po avtomobilih, v katerih je nameščen sistem Provida, smo govorili o spremembah v prometni varnosti v Sloveniji v zadnjih letih, naivnosti motoristov, ki izzivajo nesrečo, pa tudi o prepovedanih dodatkih na avtomobilu. Vabljeni k branju.

Kaj se je dogajalo na področju prometne varnosti v Sloveniji v zadnjih 10, 15 letih?

Če bi gledali prometno varnost skozi obdobja, bi opazili kar nekaj presekov, ki pomenijo konkretno spremembo. Običajno je vsak presek sprememba prometne zakonodaje ali uveljavitev novega zakona. Eden takšnih, ki je bistveno pripomogel k spremembam, je bil zakon iz leta 1998. Predtem je bilo število smrtnih žrtev na slovenskih cestah nevzdržno veliko, zato je bilo nujno potrebno storiti nekaj za zagotovitev večje varnosti. Lahko trdim, da se zadeve od leta 1998 nenehno izboljšujejo.

Spremembe so tudi pri policiji, saj se izvajajo dnevni nadzori, policisti so prisotni na različnih cestah ob različnem času, predvsem tam, kjer se pogosteje zgodijo prometne nesreče. Včasih kdo sprašuje: zakaj hirost merite na koncu avtoceste, saj ni nobene nevarnosti? Pa je, prav tam nastajajo velike nevšečnosti, drzna izsiljevanja.

Če je zakonodaja tista, ki pravilno spodbuja in usmerja, potem jo spoštuje tudi večina udeležencev, zato je kršitev in nevarnosti manj, posledično pa je manj tudi nesreč s hudimi posledicami.

Kljub temu pa številke včasih govorijo drugače, tudi o velikem številu ljudi med žrtvami, ki ne uporabljajo varnostne čelade ali varnostnega pasu. Očitno se še ne zavedamo vsi, kako pomembno je prilagajati hitrost določenemu odseku ali stanju na cesti.

Pri novicah o hudih nesrečah, ki so se zgodile, je mogoče velikokrat slišati, da žrtve v avtomobilih niso bile pripete.

Res je, veliko ljudi se še vedno pozablja pripenjati ali pa se očitno nočejo. Sicer se je to stanje v zadnjih letih bistveno izboljšalo, saj se na prvih sedežih pripne prek 90 voznikov in potnikov, zelo slaba pa je še vedno stopnja pripenjanja na zadnjih sedežih. Je pa uporaba varnostnega pasu na območjih po Sloveniji precej različna.

Letos je med motoristi umrlo več voznikov, ki med vožnjo niso nosili čelade ali pa so se celo vozili po zadnjem kolesu. Kako komentirate takšne nesreče?

To je tipično izzivanje usode. Človek se je zavestno odločil narediti nekaj, da bi se poškodoval ali se celo podal v smrt. Nekateri so imeli zraven celo sopotnike. Kdor meni, da se lahko vozi brez čelade, obenem pa je prepričan, da ob padcu ne bo z glavo udaril ob trdo površino, razmišlja zelo naivno.

Večina voznikov sicer spoštuje cestnoprometne predpise, so pa med vozniki osebnih vozil in motornih koles pa tudi med vozniki tovornjakov in avtobusov izjeme. Ne smemo pa se tolažiti s tem, da bodo te izjeme tiste, ki bodo za vse narekovale uvajanje strogih ukrepov. Sam menim, da obstaja več dejavnikov, ki bi morali prispevati k temu, da bi se takšni pojavi v prometu odpravili.

Kdor rad dirka ali se vozi po zadnjem kolesu, naj si najde ustrezen prostor, nikakor pa to ne sodi na cesto.

So motilci radarskih naprav pri nas dovoljeni?

Ne, takšne naprave so pri nas z zakonom prepovedane. Če se jih dobi v vozilu, se jih odvzame in pošlje v uničenje. Takšne naprave niso dovoljene niti v tujini. Sam menim, da namen prepovedi ni v tem, da bi policisti z radarji nekomu škodili, ampak da bi s cest spravili tiste, ki se na njih obnašajo nevarno.

Potem podpirate idejo, da bi imeli ljudje, ki so nagnjeni k hitri vožnji, možnost to izživeti na za to namenjenih rondojih?

Kdor si želi dirkati, naj si poišče dirkališče, če pa tega pri nas ni, naj gre v tujino in tam dirka. Cesta ni dirkališče, cesta je zato, da se po njej odvija promet, in to ne samo promet motornih vozil - tukaj so tudi pešci in drugi udeleženci, ki v prometu potrebujejo še posebno pozornost.

Kako ste uspešni pri lovljenju voznikov, ki po cesti dirkajo iz zabave in svoje početje celo snemajo ter nato objavijo na internetu npr. svojo vožnjo z motorjem pri 300 km/h?

Z zbiranjem obvestil takšne voznike prej ali slej najdemo, če pa ob tem obstajajo še materialni dokazi, ki jih je sam predložil na internetu, je to še toliko bolj uporabno za pisanje kazenske ovadbe in ne le obdolžilnega predloga.

Ali prejmete veliko klicev ljudi, ki vas opozarjajo, da je na cesti "norec"? Kako se odzovete?

Kar pogosti so takšni klici, na katere se policija takoj odzove in proti kršilcem predpisov ustrezno ukrepa. Največkrat ljudje kršilce opazijo v naseljih, saj je tam več ljudi, otroci, ki se igrajo, pešci in še kolesarji. Ko se v takšnem okolišu pojavi nekdo, ki z drzno vožnjo ogroža druge, se radi odzovejo vsi in pomagajo odpraviti nevarnost. To je tudi prav. Če vsi čakamo policista, da bo nekje ukrepal, je to včasih prepozno.

Kakšne so vaše izkušnje s treningom varne vožnje?

Varna vožnja je nekaj, kar bi priporočil vsakemu vozniku, saj je zelo majhen strošek proti tistemu, kar dobiš. Zelo bi jo priporočal tudi voznikom motornih koles. Policija je v okviru preventivnih akcij sama organizirala trening varne vožnje za motoriste, ki so se lahko sami preizkušali v znanju in se obenem naučili veliko novega.

Marsikateri udeleženec je sicer potarnal, da so ga tri ure na takšnih treningih izmučile bolj kot celodnevna vožnja. Vendar je bil utrujen zato, ker je vozil na pravilen način, obenem pa se je naučil, kako ravnati v izrednih situacijah, kako se izogniti nesreči, udarni jami in podobno. Vse to prispeva k sproščeni vožnji, vendar z voznikovo pozornostjo na nepredvidene dogodke.

Ali kdaj ukrepate proti voznikom, ki nasproti vozeče avtomobile z lučmi opozarjajo na radarski nadzor?

Takšni primeri mi niso znani. Na nevarnost je seveda vedno dovoljeno opozarjati, vendar pa je tukaj vprašanje, ali radar predstavlja nevarnost. Za varnost prometa gotovo ne, predstavlja pa nevarnost za denarnice kršilcev predpisov. Sicer pa obstaja zakonska podlaga za ukrepanje v primerih opozarjanja voznikov na neko nevarnost, ki je ni.

Ali odobravate opozarjanje na radarski nadzor prek radijskih postaj?

Da, vendar je žalostno, da je treba opozarjati na prisotnost policijskih nadzorov, če pa bi se morali vozniki stalno zavedati, da je treba voziti v skladu s predpisi. Sama prisotnost radarja ne pomeni nič, če vozniki predpisov ne spoštujejo ves čas.

Nam lahko poveste več o mreži statičnih radarjev, ki se uveljavljajo v Sloveniji?

V projektu radarske mreže je zaenkrat predvidenih 18 nadzornih točk na celotnem slovenskem avtocestnem križu. Namen je, da bodo nekoč radarji na vseh točkah, do takrat pa se bodo premikali med točkami. Projekt je še v zasnovi, nekatere škatle za namestitev radarja so že postavljene. Glavni namen tega je zagotavljanje večje varnosti na nevarnih odsekih.

Kaj menite o voznikih, ki zlasti ponoči vozijo s prižganimi lučmi za meglo, čeprav je sploh ni ...?

... pa z modrimi lučkami na sprednjem delu. To so vse stvari, ki niso dovoljene. Luči za meglo se lahko uporabljajo samo na odsekih, kjer je megla, saj je to pripomoček za boljšo razsvetljavo, obenem pa omogoča večjo opaznost vozila.

Dodatne lučke različnih barv, ki jih nameščajo posamezniki, češ da je to nekaj modernega, pa so sploh prepovedane, saj gre za dodatno nehomologirano opremo na vozilu. Na sprednjem delu vozila so lahko nameščene le luči bele barve, in še te morajo biti v parnem številu. Takšne voznike se sankcionira, vozilo pa odstrani iz prometa, če luči ni mogoče nemudoma odstraniti.

Kaj pa pravite na očitke policije, da se radarji velikokrat skrivajo npr. za reklamnimi panoji in tam delajo "na normo"?

Kolikor sam poznam delo policije, ni normirano delo, meritve pa naj bi se v skladu s prakso posameznih policijskih postaj opravljale predvsem tam, kjer se pogosto pojavljajo kršitve ali prometne nesreče, pa tudi tam, kjer ljudje domnevajo, da so kršitve zelo pogoste.

Policist se nima pred kom skrivati. Prostori, na katerem se opravljajo nadzore, morajo biti takšni, da lahko policist voznika varno ustavi in mu v primeru ugotovljenega prekrška pokaže izsledke meritev.

A. L.