V pogovoru za MMC je Križaj morebitno vrnitev komentiral takole: "O tem se pogovarjamo, treba pa bo še marsikaj razčistiti. Zelo kmalu bo prišel čas, ko bo javnost o tem obveščena. Naredil bi vse, da bi bili naši smučarji spet v vrhu."

26 let po prvi slovenski zmagi v svetovnem pokalu smo z ikono slovenskega športa v Kranjski Gori klepetali o Wengnu, kamor se rad vrača, o Elanu, s katerim še vedno sodeluje, pa o olimpijskih igrah, o medijih in še marsičem.

20. januar je za vas srečen dan. Veste, zakaj?
Vem (smeh). Zato ker sem osvoji svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Ne le zase, ampak tudi za celo takratno slovensko in jugoslovansko smučarijo. To je bila verjetno prelomnica, saj se je izkazalo, da smo talenti v zimskih športih in da lahko konkuriramo vsemu svetu.

Letos ste bili spet v Wengnu. Vas tja povabijo organizatorji?
Wengen je krasna postaja svetovnega pokala, kamor vedno rad pridem in kjer sem nostalgičen, da ne rečem solzen. Pred dvema letoma, jeseni, ko je Wengen praznoval neko obletnico, smo igrali golf po smukaški progi. To je bila simbolika, ki združuje zimski šport z eno od ljubezni smučarjev - golfom. To je bila res ena prekrasna zadeva. Sicer sem pa vedno dobrodošel gost na velikih tekmah, kjer srečujem tudi svoje nekdanje tekmece in zdajšnje prijatelje. Vedno se imamo krasno.

Leto kasneje ste v Wengnu še enkrat zmagali, takrat po slabem prvem teku, ko ste bili le deseti. Je bil drugi tek najboljši v vašem življenju?
Težko rečem, če je bil to najboljši tek. Imel sem jih kar nekaj sanjskih, ko sem od zadaj prišel čisto naprej oziroma ko sem že v prvem teku deklasiral konkurenco. Nekaj takega se mi je posrečilo v Kitzbühlu. Tudi v Kranjski Gori je bil en tek sanjski ... Sicer pa se teh tekem spominjam bolj po zakulisju, kjer smo bili deležni ogromne pozornosti publike, kjer nas je ogromna množica prišla bodrit in pravzaprav si samo želim, da bi bila zdajšnja slovenska generacija deležna takšne pozornosti.

Če se vrneva k prvi zmagi. Pred letom 1980 ste v Wengnu štirikrat zapored odstopili, vseeno pa bili pred tekmo zelo mirni in prepričani o uspehu. To kasneje ni bila ravno vaša značilnost, saj ste včasih delovali živčno. Se motimo?
Vrhunski šport je zelo specifičen. Težko je to razložiti ali napisati knjigo. Toliko okoliščin je, ki vplivajo na rezultat, da včasih ne veš, zakaj si uspešen, in še manj, zakaj nisi. Ko si prepričan o svojih sposobnostih, je vse enostavno, ko pa nisi v formi, se pokaže živčnost. To so malenkosti, ki vplivajo na rezultat.

V Val d'Iseru je bil decembra 1979 vrstni red veleslaloma za svetovni pokal naslednji: 1. Stenmark, 2. Križaj, 3. Enn, 4. Strel, 5. Kuralt. Stenmark je takrat rekel, da Slovenci predstavljate najboljšo veleslalomsko ekipo na svetu. Pa vendar - le ena veleslalomska zmaga (Boris Strel). Je kaj grenkega priokusa, da ni bilo več zmag?
Prepričan sem bil, da bomo Slovenci kot dobri smučarji uspeli narediti več v tej disciplini. Ženske so, moški malo manj. Kljub temu menim, da smo bili kot ekipa takrat res vrhunsko pripravljeni in smo bili vzor marsikateri ekipi. Žal kasneje ni vse potekalko po naših željah. Sam nisem bil več tako uspešen in sem se kasneje posvetil le slalomu. Zdajšnja generacija ni več tako uspešna. Mislim, da bi morali tej disciplini dati ogromno pozornosti, saj je to bazična disciplina alpskega smučanja.

Že v 70. letih je Elan zatrdil, da je izdelal smuči, ki so mnogo boljše kot prejšnje. Se vam zdi z današnjega stališča, ko je karving naredil tako spremembo, malo smešno, da so takrat na ta način promovirali nove modele?
Vsaka generacija novih smuči je nadgradnja znanja prejšnje generacije smuči. Če imaš dobre ideologe, konstruktorje, oblikovalce, če imaš dobro moštvo testnih voznikov, ki znajo predvideti trende, potem ni čisto nerazumljivo, da je lahko nova generacija smuči tako boljša od stare.

Obvladate karving tehniko?
Seveda, zdaj si niti ne predstavljam več smučati s smučmi izpred 15 let. S to geometrijo smuči prihajamo do popolnosti in težko se ti zdi razviti nov model. Normalnemu smrtniku ni jasno, v katero smer se bo to razvijalo. Prav danes je Elan dobil priznanje za tehnološki dosežek leta na mednarodnem področju - nagrado za inovativnost leta med vsemi smučarskimi proizvajalci v novi speedway tehnologiji izdelave smuči. To kaže na inovativnost Elana in sposobnost ljudi, ki delajo v razvoju.

Imate doma še shranjene stare smuči izpred 20 let, s katerimi ste nekoč zmagovali?
Seveda. Septembra je Elan praznoval okroglo obletnico. Prišla je ideja o nostalgiji izpred 20, 25 let. Na ledeniku Mölltall smo se pojavili s staro opremo. Hecno je bilo gledati zavoje s tistimi smučmi. Kakšne težave smo vsi imeli. Vključno z Ingemarjem. Prav smešno nas je bilo gledati.

Tudi mediji so vas naredili za slavnega ...
Dejstvo je, da ba brez medijev ni javnega priznanja, ni identifikacije med množico, evforije med mladino, zato so mediji blazno pomembni. Pomembni so tudi zato, da šport dobi pozornost sponzorjev.

So vam šli novinarji kdaj na živce?
So, če sem odkrit. Hkrati pa moram povedati, da brez njih ni mogoče funkcionirati in da s profesionalnim odnosom športnika do medijev se tudi ti obnašajo tako, kot se je treba do športnikov. Le taka sinergija dela v dobro športa in prispeva k pozornosti medijev do publike in do športa.

Imate doma spravljene kakšne radijske posnetke Francija Pavšarja?
Imam. Ko sem nehal tekmovati, mi je Franci naredil nekaj kaset. To mi je drag spomin, ki dolgo časa ni bil vreden, zdaj pa postaja kot kak eksponat pri meni doma. Občasno ga poslušam in dobiva res veliko vrednost in ceno pri meni.

Kakšni so vaši načrti v slovenski smučarski reprezentanci? Menda bi radi zasedli vidnejša mesta?
So stvari, o katerih se pogovarjamo v smučarskih krogih. Treba bo še marsikaj razčistiti, pogledati, kakšna je struktura in pa kadrovanje. Verjamem, da bo zelo zelo kmalu prišel čas, ko bomo vse skupaj obelodanili.

Da ali ne - vas mika mesto, ki ga je imel nekoč Tone Vogrinec?
Glejte, pustimo času čas, zelo kmalu pa se bo zgodilo nekaj in bomo povedali naglas, kakšni so načrti in kakšna naj bi bila prihodnost tega lepega športa.

Ste žalostni, ker Slovenci danes niso več tako dobri?
Moram povedati, da bi naredil vse, da bi zopet bili. Če lahko s svojim znanjem in izkušnjami kar koli pripomorem, bo to zopet del priznanja. Ne le zame, ampak za vso slovensko entuziastično smučarsko publiko.

MMC/T. O.