Ob 50. obletnici revolucije na Madžarskem smo se pogovarjali z madžarskim zgodovinarjem dr. Laszlom Gönczem, ki živi v Lendavi in je predsednik tamkajšnjega Zavoda za kulturo madžarske narodnosti.

Kaj so bili glavni vzroki madžarske revolucije leta 1956?
Na Madžarskem je na začetku petdesetih let 20. stoletja zaradi več dejavnikov naglo upadla raven življenskega standarda, kar je pripeljalo veliko večino prebivalstva na rob gospodarsko-socialnega zloma. Sočasno pa je povzročalo stalno letentno napetost znotraj celotnega prebivalstva prisotnost sovjetskih vojaških sil v državi in podrejen politični položja Madžarske Sovjetski zvezi. Omenjena vzroka sta v največji meri pogojevala dogodke, ki so se sprevrgli v javno nasprotavanje proti režimu oz. komunističnemu vodstvu Madžarske.

Novo vodstvo Madžarske delavske stranke na čelu z Gerőjem ni bilo sposobno za reševanje perečih družbenih problemov in notranjih konfliktov v državi. Vedno večji sloj prebivalstva je vse bolj energično zahteval korenite družbene spremembe. Sredi napete politične situacije je prišlo do ponovnega pogreba nekdanjega notranjega ministra, Lászlója Rajka, ki so ga njegovi politični nasprotniki likvidirali že leta 1949. Žalna prireditev se je 6. oktobra 1956 sprevrgla v mirni protest proti režimu. Politična napetost se je že prej postopoma stopnjevala, po tem dogodku pa so se aktivnosti naglo pospešile. Imreja Nagya so ponovno sprejeli v partijo, Zveza mladih študentov pa je sestavila svoje politične zahteve v 16 točkah, kar je dejansko pomenilo bojkot proti dotedanjemu stalinističnemu režimu na Madžarskem. Za 23. oktober 1956 so najavili mirni pohod po peštanskih ulicah, kar je oblast prvotno prepovedala, pozneje pa so program pod določenimi pogoji dovolili. Na velikem zborovanju so se govorci zavzeli za neodvisno in demokratično državo, iz državne oz. narodne zastave so izrezali rdečo zvezdo, tako da je madžarska zastava z luknjo na sredini polja postala simbol madžarske revolucije.

V katerih delih države so potekali najhujši spopadi s sovjetskimi silami?
Najhujši spopadi so potekali v glavnem mestu, torej v Budimpešti, vendar poznamo še nekaj konfliktnih situacij tudi v nekaterih drugih županijskih središčih in gospodarsko-kulturnih centrih. V spopadih je umrlo okoli 2.000 madžarskih državljanov, vendar se je prava “kalvarija” začela po zatrtju narodne vstaje. Za privržence revolucije se je namreč začelo kruto maščevanje. Do leta 1961 so pobili približno 360 ljudi, v zapore pa so odgnali nad 17.000 ljudi. Madžarsko je v obravnavanem obdobju zapustilo več kot 200.000 državljanov, med katerimi je bil odstotek inteligence precej velik. Veliko jih je prestopilo mejo na območju Prekmurja. Na ozemlje današnje Slovenije jih je zbežalo okoli 2.300. Leta 1958 so likvidirali tudi Imreja Nagya in nekatere predstavnike madžarskega političnega vodstva.

Zakaj si je Sovjetska zveza tako zelo prizadevala pridobiti nadzor nad Madžarsko? Kakšno strateško vrednost je imela zanjo Madžarska?
Po 2. svetovni vojni so se v mednarodnih odnosih, ki so vplivali na politično situacijo v Evropi, zgodile določene spremembe. Območje srednje in vzhodne Evrope je postalo sovjetska “interesna sfera”, razen posebnega položja Jugoslavije, zato je bilo med drugim tudi prestižnega pomena, da se ne naredi razpoka na “telesu” socialističnega bloka, ki je bila pod ideološkim, političnim in vojaškim nadzorom Sovjetske zveze. Strateška “vrednost” Madžarske je bila za Ruse bolj psihološko-kulturnega značaja in manj vojaškega, saj Madžari s svojo tisočletno zgodovino predstavljajo pomembno mesto v zgodovini.

Zakaj madžarski vladi v boji proti Sovjetom ni pomagal Zahod ali Jugoslavija?
Prvotno, po 23. oktobru, je kazalo, da bo revolucija dosegla svoj cilj, saj je tudi OZN postavil madžarsko vprašanje na dnevni red zasedanja Varnostnega sveta, in v določenih primerih se je tudi Sovjetska zveza obnašala tako, kot da podpira prizadevanja nove madžarske vlade in z njimi soglaša. Vendar se je nekaj dni pozneje, 4. novembra 1956, začel velik, drugi napad sovjetskih enot na Budimpešto. Za tovrstno sovjetsko posredovanje so bile zelo ugodne mednarodne okoliščine, saj so ZDA v tem delu Evrope v celoti prepustile iniciativo Sovjetski zvezi.

Odnosi med Madžarsko in Jugoslavijo so bili dokaj nestabilni zaradi konflikta med državama v obdobju t. i. informbiroja, ključni dejavniki pa so bili zapleteni odnosi s Sovjetsko zvezo, ki je skušala Jugoslavijo znova pritegniti v vzhodni blok, jugoslovanska odvisnost od zahodne gospodarske pomoči in bojazen pred ponovitvijo madžarskih dogodkov v Jugoslaviji zaradi nezadovoljstva prebivalstva z življenjskimi razmerami.

Kateri so bili instrumenti, s katerimi si je Sovjetska zveza zagotavljala nadzor nad Madžarsko? Se je represija z leti zmanjševala?
“Nadzor” je bil zelo podoben v vseh državah t. i. varšavskega pakta, fizična prisotnost sovjetske vojske je zagotavljala uveljavitev režima. Pozitivne spremembe so se začele v sedemdesetih letih, ko je Kádás uvedel nujnost gospodarskih reform.

Kakšen odnos imajo Madžari danes do enega izmed glavnih akterjev revolucije Imreja Nagyja in do dolgoletnega komunističnega voditelja Janoša Kadarja?
Imre Nagy - kljub nekaterim kontradiktatornim odločitvam v pedtesetih letih - je odigral ključno vlogo v obdobju revolucije, zato je še danes zelo pribljubljena osebnost, tudi pri mlajši populaciji. Je simbol madžarske revolucije 1956. Ni dvoma, da je sovjetsko vojaško posredovanje Kádár podpiral, saj je s sovjetsko pomočjo lahko prišel na najvišji politični položaj v državi. Zato velja pri večini prebivalstva za zelo negativno osebnost. Seveda pa obstaja tudi del prebivalstva, predvsem med upokojenci in neposrednimi voditelji nekdanjega režima, ki še vedno pojejo hvalospeve o t. i. Kadarjevi eri. Teh je sicer precej manj kot tistih, ki simpatizirajo z Imrejem Nagyem.

A. C.