O velikih razsežnostih vloge grafičnega oblikovanja veliko povedo že številne kategorije, v katere so razvrščeni projekti, predstavljeni na Bienalu vidnih sporočil Slovenija. Na drugem bienalu je bilo sekcij 22, med njimi črkovne vrste, koledarji, znaki in logotipi, plakati, knjižni ovitki, celostne grafične podobe ... Foto: Spletni muzej slovenskega grafičnega oblikovanja
O velikih razsežnostih vloge grafičnega oblikovanja veliko povedo že številne kategorije, v katere so razvrščeni projekti, predstavljeni na Bienalu vidnih sporočil Slovenija. Na drugem bienalu je bilo sekcij 22, med njimi črkovne vrste, koledarji, znaki in logotipi, plakati, knjižni ovitki, celostne grafične podobe ... Foto: Spletni muzej slovenskega grafičnega oblikovanja
Jernej Stritar: Plakat za Ljubljanski mednarodni filmski festival
Spletni muzej naj bi se postopno razvil v pravo »spletno domovanje« grafičnih oblikovalcev in vseh, ki se za to področje ustvarjalnosti zanimajo ljubiteljsko, kjer bi potekala živahna izmenjava idej in informacij. Foto: Spletni muzej slovenskega grafičnega oblikovanja
Eduard Čehovin: Europe 2020
Tretji bienale vidnih sporočil Slovenija bo na sporedu jeseni, in sicer v Narodni galeriji. Foto: Spletni muzej slovenskega grafičnega oblikovanja

Kot simbolno napoved naslednje, tretje, izvedbe Bienala vidnih sporočil Slovenije pa bi lahko označili ustanovitev spletnega muzeja slovenskega grafičnega oblikovanja. S spletnim muzejem, katerega ponudba je pravzaprav arhiv vseh del, razstavljenih na dosedanjih Bienalih vidnih sporočil Slovenije, Fundacija Brumen, ustanova, ki stoji za organizacijo dveletnega prikaza ustvarjalnosti slovenskih grafičnih oblikovalcev, nadaljuje in nadgrajuje svoje poslanstvo. To poslanstvo je spodbujanje ustvarjalnosti, kakovosti in vedenja tako pri oblikovalcih kot pri naročnikih in porabnikih.

O projektu, katerega daljnoročna vizija predvideva nastanek osrednjega virtualnega srečevališča slovenskega grafičnega oblikovanja, z vstopom v katerega bo oblikovalcem omogočeno izmenjavanje idej in pridobivanje informacij, pomembnih za njihovo dejavnost, nam je nekaj več povedal Matevž Medja, grafični oblikovalec in eden izmed ustanoviteljev Fundacije Brumen.

Se muzej, katerega funkcija je tudi podpora slovenskim grafičnim oblikovalcem, morda predstavlja tudi v tujini? Če se, na kakšen način?
Spletni muzej je že s samim dejstvom, da temelji na spletu, dostopen vsem z dostopom do interneta. V tej fazi je sicer namenjen domači javnosti, saj je nastal kot "podaljšek" Bienala vidnih sporočil Slovenija. Po dveh bienalnih pregledih slovenskega grafičnega oblikovanja (Bienale vidnih sporočil Slovenije) se je nabralo nekaj sto zelo kakovostnih in v fundaciji Brumen smo skušali najti način, kako omogočiti ogled tudi po koncu razstave. Ker je financiranje klasičnega muzeja ali galerije seveda prevelik zalogaj, smo se odločili, da dela pokažemo na spletu. Nadaljnji razvoj spletnega muzeja, in v to spada tudi mednarodni del, je žal, odvisen od sredstev.

Kaj vse pravzaprav zajema pojem grafično oblikovanje?
Zbirka spletnega muzeja obsega dela, uvrščena v ožji izbor bienala. Temu primerne so tudi kategorije, ki obsegajo od črkovnih vrst in informacijske grafike, preko celostnih grafičnih podob in plakatov, do grafike na spletu in videu.

Bo spletni muzej grafičnega oblikovanja predstavljal samo dela, zastopana na bienalih vidnih sporočil Slovenije, ali pa se bo korpus v njem zastopanih prispevkov dograjeval tudi v vmesnem obdobju?
Za zdaj je spletni muzej se v začetni fazi. Zbrana so dela, ki so prišla v ožji izbor Bienala vidnih sporočil Slovenije, ki je v organizaciji Fundacije Brumen. Postavljanje relevantne zbirke zunaj trenutnih okvirov zahteva ekipo kustosov in drugih strokovnih sodelavcev, kar pa seveda zahteva dodatna finančna sredstva, ki pa jih fundacija trenutno nima. Financiranje fundacije je urejeno s prispevki pokroviteljev iz gospodarstva in z nekaj sredstvi od mesta Ljubljana ter ministrstva za kulturo. Sredstva iz proračuna so vezana predvsem na konkretne projekte fundacije, kar so poleg bienala tudi organiziranje razstav in predavanj, publicistika ipd. Do zdaj zbrana sredstva za ta projekt od ministrstva za kulturo pod prejšnjo ministrico so zadostovala za postavitev zbirke v trenutnem obsegu.

Treba je dodati, da je kljub vsemu večina vloženega dela volunterskega, tehnična realizacija pa je tako rekoč donirana od Studia Tibor, katerega dejavnost je produkcija spletnih rešitev.

V prihodnosti, če nam uspe za to zagotoviti dodatna sredstva, pa bodo merila seveda enaka kot za vsako drugo pomembno zbirko oblikovanja. Skratka, dela, ki predstavljajo kakovostno oblikovanje in so lahko zgled oziroma vzpostavljajo standarde širše slovenske vizualne kulture.

Morda veste, ali obstaja kakšna primerljiva tuja spletna stran, ki tudi slovenskim oblikovalcem daje priložnost za predstavitev?
Za neposredno primerljivo stran ne vem, obstaja pa nekaj portalov, ki oblikovalcem omogočajo tudi objavo svojega "portfolia". Primer take strani je Coroflot. Struktura strani je bolj "revijalna" in zato ni primerljiva s spletnim muzejem.

Namerava muzej sodelovati tudi s tujino in seznanjati slovensko javnost tudi z dosežki tujih grafičnih oblikovalcev?
Seveda sva, žal, spet pri sredstvih. V idealnem svetu bi bile dodatne dejavnosti spletnega muzeja, poleg vzpostavitve širše zbirke, tudi prirejanje tematskih razstav slovenskih in tujih avtorjev, ki seveda ne bi bile časovno omejene, kot so na primer v klasični galeriji ali muzeju. Ravno tako bi bilo lahko omogočili občasne (spletne) pogovore z domačimi in tujimi avtorji, dodati zbirko avdio- in/ali videoposnetkov predavanj (podcasts, videocasts) in podobnih stvari, ki jih splet omogoča.

Polona Balantič