Gre seveda za število osvojenih turnirjev velike četverice, na katerih je Švicar kar 17-krat v zrak dvignil najprestižnejši pokal. Med 10 in 17 je ogromna, ogromna razlika. Kaj pa pravijo številke? Pomagajmo si s spodnjima grafoma, kjer sem analiziral Rogerja Federerja (17 osvojenih grand slamov), Rafaela Nadala (14) in Novaka Đokovića (10).

Prav vsi so udarno začeli svoje kariere, saj so se prvenca veselili še pred svojim 22. rojstnim dnem. Prvak Federer je bil med to trojico sploh najstarejši in je potreboval kar 17 turnirjev, da je osvojil svoj prvi grand slam (Nadal 6, Đoković 13).

Oba grafa nakazujeta, da je imel Nadal večji del svoje kariere prednost pri nabiranju grand slamov - tako po svoji starosti kot po številu nastopov. Dobršen del prednosti si je nabral, ker je na Roland Garrosu prvič slavil še kot najstnik in nato pridno dodajal naslove. Njegova pot se nato zlagoma skorajda ujema s Federerjem vse od 10. do 14. osvojenega grand slama. Oba sta ob tem dosežku (14 grand slamov) stara skoraj enako (28 let). Nadal od takrat ni več osvojil grand slama, letos je bil od tega dosežka zelo oddaljen, saj se niti na enem turnirju ni prebil do polfinala. Brutalna igra, ki je bila venomer neprijazna do kolen, se zdi, da je terjala svoj davek. Na drugi strani je Federer ves čas popravljal svojo igro, iskal rezerve, in čeprav je pet let starejši, se zdi, da je njegovo telo veliko stabilnejše in pripravljeno na naslednji grand slam.

Đoković je v New Yorku pri 28 letih osvojil svojo 10. lovoriko, kar pomeni, da je za desetico potreboval skoraj tri leta več od drugih dveh junakov. Po 38 odigranih grand slamih je imel "le" 6 lovorik, Federer kar 13, Nadal celo 14. Je lahko torej pričakovati, da bi tudi pri tako veliki starosti še nizal naslove? Špančeva nabirka se je na tem mestu (vsaj začasno) namreč končala, Fedlerjeva pa precej upočasnila. Kakšna usoda pa čaka Đokovića?

Kazalniki so zanj ugodni. Nole je namreč pri tej starosti dvignil v višjo prestavo in začel spet serijsko nizati uspehe. Kje so vzroki? Popravil je nekatere napake, na glavo postavil svoj jedilnik in zdi se, da je dozorel v vrhunskega igralca nekoliko pozneje kot Federer in Nadal. Zdaj so njegova zlata leta, zdaj je tako dominanten, kot je bil Fedex pri 24. To potrjuje tudi rekordno število točk na lestivici ATP (16.145) kot tudi prednost pred prvim zasledovalcem (6.660). Švicar je na neki način žrtev visoke starosti (vseeno je treba povedati, da najbrž še nikoli ni bilo tako dobrega igralca pri 34. letih), Nadal pa svojega zdravja.

Novaku Đokoviću pa gre v lovu na sedemnajstico na roke še en dejavnik. Generacijski razvoj. Ko so opisani trije junaki začeli stopati na svetovno sceno, je bil še čas, ko so najstniki lahko dosegali vrhunske izide, zdaj je drugače. Zadnji, ki se je najbolj približal svetovnemu vrhu, je Stan Wawrinka, ki pa je tudi letos dopolnil 30 let. Podobno je tudi pri ženskem tenisu, kjer Serena Williams še zdaleč ni edina 30+ let igralka, ki kroji razplete grand slamov. Newyorkška senzacija Flavia Pennetta je tako uspeh kariere dočakala pri 33 letih.

Če bo Srb torej skrbel za zdravje in ne bo imel težav s poškodbami, potem ni razloga, da v svetovnem vrhu ne bi vztrajal še, denimo, pet let. To pa je čas, ki bo dovoljeval tudi napad na številko 17.

In sploh ni pomembno, katero ime bo na koncu ostalo na samem vrhu, dejstvo je, da so Federer, Nadal in Đoković prikazali plejado vrhunskih izidov, ustvarili neverjetne zgodbe in soustvarili zlato teniško obdobje, da ljubitelji te igre lahko le uživamo v njihovih predstavah.