a vrhu ni nujno najboljši dirkač na svetu, ampak tisti, ki najbolje unovči svojo priložnost.

Seveda, nikakor ne želim trditi, da Lewis Hamilton ni zasluženo še drugič osvojil naslova svetovnega prvaka. Seveda ga je, na koncu sezone je zbral največ zmag in točk, predvsem pa je dokaj prepričljivo ugnal Nica Rosberga, edinega preostalega voznika, ki je v sezoni 2014 vozil mercedesa - z naskokom najboljši avto sezone.

In ravno to - najboljši avto - je ključ pri osvajanju naslova. Zadnje štiri sezone je vse naslove pobral Sebastian Vettel. Prva hitra ocena bi bila, da je Nemec enostavno najboljši voznik svoje generacije, a letošnja slaba sezona je ta občutek hitro obrnila na glavo. Sezono je končal na petem mestu, predvsem pa je ostal v senci novinca v moštvu Daniela Ricciarda. Avstralec je bil sploh edini, ki je letos Mercedesu odščipnil zmago, to mu je uspelo kar trikrat.

Je Vettel zaradi tega kaj slabši voznik? Ne. Ko je imel pri roki vrhunsko orodje, ga je znal unovčiti - in to je najpomembnejše. Če sta bila drugi in četrti naslov bolj kot ne sprehod po parku, je svoje mojstrstvo dokazal pri prvem in tretjem naslovu, ko se je pogosto znal izkopati iz težkega položaja. V rokah je imel krmilo takrat najboljšega vozila, kar mu je samozavest, zbranost in motivacijo izstrelilo v stratosfero. Letos je bilo hitro jasno, da je zaostanek Red Bulla preprosto prevelik, tako ga je zmotila vsaka malenkost, brez popolne zbranosti pa je bil le bleda senca samega sebe.

Lani sem ob koncu sezone zapisal, da mu za preboj med resnično najboljše dirkače v zgodovini manjka še ena nova zgodba. Prestop v Ferrari mu to omogoča. Sploh pa prestop v moštvo, ki je daleč od položaja, da bi se lahko potegovalo za naslov svetovnega prvaka. Najuspešnejši voznik do zdaj Michael Schumacher se je nekoč znašel v povsem enakem položaju, ko se je po sezoni 1995 preselil v manj konkurenčni Ferrari. Le nekaj mesecev pozneje mu je sledil Ross Brawn. Govorice, da bi se sloviti Britanec zdaj lahko spet pridružil poskočnemu konjičku, so prav gotovo spodbudna vest za Vettla.

Lewis Hamilton je dozorel dirkač. Na začetku kariere je imel ogromno sreče, da je takoj pristal v najboljšem moštvu. V letih 2007 in 2008 je bil to gotovo McLaren. Prvo leto je dokaj naivno izpustil naslov svetovnega prvaka, drugo leto je le unovčil najboljše izhodišče. Neizbodbitno nadarjenost je nato vrsto leto dokazoval v McLarnu, kjer pa je pogosto pogorel v pretirani želji. Današnja formula ena je pač takšna, da je treba pogosto voziti zelo preudarno in ne le voziti hitro. Zato je pogosto blestel na kvalifikacijah, na dirkah pa delal napake, njegov McLaren se je zaradi (pre)agresivne vožnje precej bolj kvaril kot tisti, ki ga je upravljal Jenson Button.

Letošnja zgodba je bila za Hamiltona ravno obratna, v kvalifikacijah ga je Rosberg v enakem avtu namreč večkrat premagal (12:7), na dirkah pa je bilo razmerje ravno obrnjeno (12:7 v korist Hamiltona).

Za Nica Rosberga je to brez dvoma zamujena priložnost. Poraz na zadnji dirki, na kateri je imel obilo smole z materialom, je sprejel dostojanstveno, džentelmensko. Čeprav je v drugi polovici dirke v primerjavi z najboljšimi izgubljal tudi po tri sekunde na krog, je športno vztrajal vse do kariraste zastave. In najboljšemu v sezoni tudi športno čestital. A glede na to, da pred prihodnjo sezono v formuli ena ne bo večjih sprememb, ne gre dvomiti, da se bo Mercedes marca v Avstralijo pripeljal z odličnim izhodiščem. To bo za Rosberga nova priložnost. Nova priložnost za unovčitev materiala, ki je pri lovu na naslov svetovnega prvaka odločilnega pomena.