Razcvet se je začel maja 2002, ko je Slovenija edinkrat do zdaj gostila evropsko člansko prvenstvo. Elita se je zbrala v Mariboru, kjer sta za zgodovinski bron poskrbeli Petra Nareks in Raša Sraka. Prva še zdaj deluje pod vodstvom Fabjana, od takrat je zlati klub Sankaku z Lopate pri Celju vsako leto poskrbel vsaj za eno medaljo! Med drugim tudi za vse štiri olimpijske, dve si je priborila Urška Žolnir, večno mesto v zgodovini slovenskega športa pa sta našli tudi Lucija Polavder in Tina Trstenjak.
Sprejem za Trstenjakovo v ponedeljek
Za celjsko judoistko Tino Trstenjak, ki je v torek v finalu kategorije do 63 kilogramov z iponom premagala Francozinjo Clarisso Agbegneonu in tako osvojila zlato olimpijsko medaljo v Rio de Janeiru, bo njen klub Sankaku sprejem pripravil predvidoma v ponedeljek. Iz Ria pa se bo Trstenjakova vrnila v nedeljo z letalom, ki bo pristalo v Trstu.
Judo sodi med tiste športe, ki večino časa ni na naslovnicah medijev, ampak se o njem najpogosteje poroča le v času olimpijskih iger, pozornost je precej manjša že na svetovnih in evropskih prvenstvih. In podobno velja za športnike - o nekaterih (predvsem v športih, kjer so zaslužki lahko enormni) boste pogosteje brali v družabnih kronikah in ne vrsticah, ki so namenjene izidom. V judu se to skoraj ne zgodi, zvezdnikov skorajda ni (OK, če tvoje ime ni ravno Teddy Riner, ki je samo na svetovnih prvenstvih osvojil neverjetnih osem posamičnih zlatih medalj).
Disciplina, strogost, delavnost in skromnost so sinonimi za Marjana Fabjana in njegove varovance. Drugače ne gre, sicer tekmovalec ne more preživeti njegove šole. Preprost račun, ki prinaša medalje.
Zlati trener je le nekaj minut po koncu novega uspeha tako odkrito pripovedoval: "Zelo strog sem in zelo grob. Kdaj je tudi jokala na treningu. Nisem upošteval nobenih njenih želja. Kar sem rekel, to je morala narediti. Včasih sem dolgo čakal, da smo nekatere stvari končali in naredili tako, kot je treba." Tu ni demokracije, tu je jasen načrt in precej dokazov, da recept deluje. Prav gotovo Fabjanova pot ni ustrezna za vsakega športnika. A kdor se ji preda (in stisne zobe) lahko žanje uspehe. Lahko, ni pa nujno.
Dobro so znane tudi druge zgodbe, ki povzemajo zgornje vrednote, morda najbolj znamenita je tista iz leta 2009, ko so članice Sankakuja v Franciji osvojile naslov evropskega klubskega prvaka. "Za nastop v Orleansu smo morali zbrati nekaj tisoč evrov. Ker denarja nismo imeli dovolj, sem potrkal na nekaj vrat, z izjemo Ilirike so nam vsi obrnili hrbet. V Francijo smo odpotovali s kombijem, vožnja je trajala 16 ur, vmes smo si privoščili spanje v spalnih vrečah, na prostem, pri le nekaj stopinjah Celzija nad ničlo," se Fabjan spominja.
Naključja. Kraj rojstva vpliva na izbiro športa, v katerem se človek udejstvuje. Okolja tudi zaradi svoje geografske lokacije razvijajo in stavijo na razvoj določenega športa. Kraji blizu smučišč so seveda povezani z alpskim smučanjem, obalni kraji z jadranjem, Jesenice s hokejem ... Na športnem zemljevidu Slovenije je okolica Celja že dolgo središče juda. Po zaslugi Marjana Fabjana.
In kaj pomenijo uspehi Tine Trstenjak v pregledu zgodovine slovenskega športa? Ob Miroslavu Cerarju in Rajmondu Debevcu je edina slovenska športnica, ki se lahko pohvali z naslovi evropske, svetovne in olimpijske prvakinje ...
PS: Vabljeni k ogledu dokumentarca o Marjanu Fabjanu.
Tina Trstenjak in Marjan Fabjan v olimpijskem studiu Vala 202
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje