Slovenski ljubitelji športa imajo vsaj dva primera, na katerih lahko pridejo do tega sklepa. Tina Maze in Peter Prevc sta se namreč podpisala pod rekordni sezoni v zgodovini svetovnega pokala v alpskem smučanju oziroma smučarskih skokih.

V teh dneh se končuje novoletna turneja v smučarskih skokih. Lani smo v tem delu sezone občudovali in se navduševali nad dosežki najstarejšega od bratov Prevc, ki je dobil nepredstavljivih sedem od osmih serij na novoletni turneji. Ko je bil v zraku, je pred televizijske in radijske sprejemnike ter računalnike privabil množice ljudi, komentatorji so ostajali brez glasilk, začetki informativnih oddaj so bili rezervirani za njegove uspehe.

Sezona 2015/2016 je bila zunajserijska, izjemna v vseh pogledih in težko ponovljiva. Zmage in stopničke so si sledile kot po tekočem traku, na koncu je zbral neverjetne 2.303 točke. Spodnja tabela prinaša vse dobitnike velikega kristalnega globus v trenutnem sistemu, ko je zmaga vredna 100 točk.

Opomba: V stolpcih 1-3 so tri najboljše sezone za vsakega skakalca po merilu osvojenega števila točk za svetovni pokal.

Prevc in Schlierenzauer, ki sta napisala najboljši sezoni v zgodovini tekmovanja, se v svoji drugi najboljši sezoni nista približala svoji zgornji meji. Le malo skakalcev ima tri dokaj enakovredne sezone. Jakub Janda in Espen Bredesen imata že svojo tretjo najboljšo sezono izrazito nekonkurenčno.

Smučarski skoki so res specifični, ves čas je govor o tako odločilnih občutkih. Včasih imam občutek, da niti vrhunski skakalci sami ne vedo, kaj je ta občutek. Oziroma, kako priti do tega občutka. Prevc je skrivnostno besedo pred začetkom sezone v podkastu Številke opisal: "Super občutki se mogoče pojavijo petkrat na sezono. Ko odskočiš, takoj veš, da bo šlo daleč. Ko odrineš, imaš občutek, da se telo dvigne, čas se ustavi, smuči se sami postavita v pravi položaj, za nekaj stopinj se obrneš naprej in pikiraš proti dnu skakalnice. Za te občutke skakalec živi."

Skakalci živijo za te občutke, sploh tisti, ki so že posegli po zvezdah. Če ne najdejo poti do njih, se raje umaknejo in se ne želijo boriti zgolj za to, da se uvrstijo v finalno serijo. Dober primer je Schlierenzauer, ki se je celo umaknil iz svetovnega pokala.

Padec forme Petra Prevca zato ne sme biti nobeno presenečenje, saj je zakon narave tega športa. Kako neverjetno pretočen je svetovni vrh, kaže že podatek, da od Janneja Ahonena v sezoni 2004/2005 ni bilo več skakalca, ki bi ubranil veliki kristalni globus.

Podobna zgodba o najboljših treh sezonah velja tudi za drugo slovensko rekorderko Tino Maze, ki je v sezoni 2012/2013 zbrala 2.414 točk. Po svoji rekordni sezoni je zbrala "le" 964 točk. V svoji drugi in tretji najboljši sezoni pa sta zapisani številki 1.611 in 1.402 točki.

Skratka, sezone presežkov so redke, izjemne in zatorej vredne še dodatnega spoštovanja. A spoštovanje in vrednost si zasluži tudi odločnost in sposobnost športnika, da se resetira in najde pot nazaj proti vrhu. V tem koraku se je zdaj znašel Peter. In verjamem, da je to ravno tisti korak naprej na njegovi poti, o kateri je bilo v zadnjih letih precej govora. Naslednji napredek enostavno ne more biti številske narave, ampak osebne, vrnitev v svetovni vrh in lovorikah, ki mu še manjkajo. Pravzaprav dveh lovorikah ...