V teh spremenjenih geopolitičnih razmerah se napoveduje tudi obrat slovenske zunanje politike.

2022 je leto vnovičnega vstajenja evropskih in čezatlantskih politično-varnostnih struktur. Razprave, ki so bile v minulih desetletjih postavljene na hladno, so oživele. Nič več ni politično težavno razpredati o doseganju zavez Severnoatlantskega zavezništva, še več, za Nemčijo se je z odkrito, tudi vojaško podporo, odprla povsem nova realnost, v kateri skuša igrati dejavno vlogo v evropskem prostoru.

Leto 2022 je prineslo obrat na Finskem in Švedskem, ki si ga pred štirimi meseci nismo mogli zamisliti. Države, ki so desetletja negovale svojo nevtralnost, so čez noč našle prave odgovore na svoj položaj v svetu. Podobno je po 30 letih izjeme v sodelovanju na varnostno-obrambnem področju znotraj Evropske unije storila Danska.

Ruska invazija je premešala karte na vzhodu Evrope. Dobili smo jasne dokaze, da za višegrajsko enotnostjo stoji bolj malo konkretnega. Vodilni sili višegrajcev, Poljska in Madžarska, sta se znašli na nasprotnih bregovih soočanja s Putinovo agresijo ter predvsem z logiko ukrepanja. Viktor Orban še vedno slika Evropsko unijo kot sovražno. Po koncu zasedanja voditeljev Unije v Bruslju je denimo dejal, da lahko madžarske družine še naprej mirno spijo ... češ da je "oče moški, mati ženska, liter goriva pa 480 forintov".

Za Poljsko je vse bolj očitno, da so tekmeci, celo nevarnosti, drugje, čeprav Bruselj še naprej ne namerava izplačati evropskih sredstev, če bo veljala ocena, da prijemi tamkajšnjega političnega aparata ogrožajo vladavino prava. Logičen odziv na vojno, avtokracijo v soseščini je notranje poenotenje, ključen vidik poenotenja pa je utrditev vrednot. Prav vladavina prava ob razumevanju, kaj dejansko pomeni svoboda medijev, postaja vse bolj očiten mejnik med tem, ali država spada v jedro ali se suče po obrobjih evropskega političnega projekta.

Prejšnja slovenska vlada je povezovanje in dobre odnose z višegrajci očitno razumela preveč dobesedno in na račun drugih odnosov – še tako veliko število sestankov ali vodenje Unije per se ne pomeni kakovostnega ali vsebinskega presežka. Da se dobesedno prepiraš z Evropsko komisijo ob kosilu ob prevzemu predsedovanja, ker želiš predvajanje propagandnih filmčkov in powerpoint predstavitev, je dovolj jasna slika.

2022 je prinesel propad višegrajske ideološke alternative – z odmikom Orbana od evropskih vrednot in realnosti ter s koketiranjem poljske vlade z arhaizmi na področju človekovih pravic se je ta smer kot alternativa dejansko samoukinila.

Slovenska diplomacija ima tako lahko delo, saj se mora le držati stran od družbenih omrežij in napovedovanja volilnih izidov v drugih državah, vse drugo pride z dostojnim obnašanjem. Mesto naše države je v jedru evropskega povezovanja, z jasno obsodbo kršitev vladavine prava ali krčenja pravic ter obenem s spodbujanjem svoboščin, tudi zagotavljanjem svobode medijev. Francosko-nemški vlak je naša realnost in edina vozna, proevropska, vrednotna smer. Ta vlak res občasno stoji pri miru, a ne nazaduje, kar se dogaja madžarsko-poljskemu dvojcu.