Veliko bo prelaganja škatel, menjav telefonov, vzpostavljanja novih elektronskih naslovov, iskanja službenih kartic za vstop v bruseljske pisarniške labirinte. Kadrovska bitka za pomembne položaje v najbolj cenjenih centrih moči bruseljskega upravnega aparata, v kabinetih komisarjev, se je bila do zadnjega trenutka, po hodnikih na pol izpraznjenih pisarn je bilo zadnje tedne slišati skorajda strašljive anekdote o tem, kako zagrizeno je bilo lobiranje, kako zapletene so bile kupčije, kako visoko, celo v kabinete nacionalnih vlad, so segala posredovanja pri delitvi – glede na razsežnosti interesov – razmeroma majhnega števila položajev.

Za kakšno pogačo gre? Največji kabinet, predvidoma dvanajst članov, ima predsednica Von der Leynova, v kabinetih treh izvršnih podpredsednikov je po deset članov, v kabinetih drugih podpredsednikov še manj, najmanj jih je v kabinetih komisarjev, po šest članov. Aritmetika izbire je zapletena, poleg strokovnih referenc je ključna nacionalna, priporočljiva pa spolna uravnoteženost.

Vsak kabinet ima vodjo kabineta, namestnika vodje in svetovalca za komuniciranje. To so tri po nazivu določene funkcije, ostala mesta zasedajo navadni člani. Če je vodja kabineta enake nacionalnosti kot komisar, mora biti po pravilu namestnik vodje kabineta druge nacionalnosti. Komisar ima na voljo tudi več mest za različne asistente.

Poimenske sestave kabinetov bodo uradno objavili v prihodnjih dneh. Kabinet komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča bo vodil Matjaž Malgaj, ki je začel v kabinetu prvega komisarja iz Slovenije Janeza Potočnika, najprej kot član v resorju za znanost in raziskave, nazadnje kot vodja kabineta, ko je bil Potočnik v drugem mandatu komisar za okolje. Zadnjih pet let je bil vodja enote za morsko okolje in vodno industrijo na generalnem direktoratu za okolje.

Slovenka bo tudi predstavnica za stike z javnostjo Tina Štrafela, ki je bila za medije do zdaj odgovorna na slovenskem Stalnem predstavništvu pri Evropski uniji in je tako škatle po isti poti selila mesec dni za svojim nekdanjim in hkrati sedanjim šefom Lenarčičem.

Drugi štirje člani Lenarčičevega kabineta so Belgijka, ki bo namestnica vodje kabineta, Francoz, Nemec in Poljakinja. Vsi so že zaposleni pri Evropski komisiji, kjer so do zdaj delali na različnih področjih: na direktoratu za proračun, za razvoj, za civilno zaščito in v kabinetu visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko Mogherinijeve. Lenarčičev kabinet bodo razširili še za dve članici, obe bosta predvidoma Slovenki, preostala mesta zasedajo asistenti in tako imenovano podporno osebje.

Slovencev doslej v drugih komisarskih kabinetih, razen v kabinetih komisarjev iz Slovenije, komisarja Potočnika in komisarke Bulčeve, ni bilo. Kako uspešno je Slovenija lobirala tokrat, bo znano v naslednjih dneh, neuradno naj bi Slovenci mesto dobili v kabinetu resorja za širitev madžarskega komisarja Varhelyija in v kabinetu komisarja za gospodarstvo iz Italije Gentilonija, v igri pa je še nekaj položajev v drugih kabinetih.

Komisarja Lenarčiča prva naloga v novi vlogi čaka že popoldne, ko se bo srečal s člani odbora Evropskega parlamenta za razvoj. V sredo bo na prvo službeno pot odpotoval v Albanijo.

Prejšnjo sredo je Lenarčič po glasovanju v evropskem parlamentu poudaril, da je evropski komisar, a iz Slovenije, česar ne bo pozabil. Naloga komisarjev je po njegovih besedah delovanje v splošnem interesu Unije, a kar je v splošnem interesu, je tudi v interesu Slovenije, je dodal in pri tem posebej omenil spoštovanje vladavine prava.

Toda v Bruslju si nihče ne more zatiskati oči pred dejstvom, da je komisar, četudi najbolj in najprej v službi Unije, hkrati tudi pomembna vez med bruseljskimi odločevalci in svojo državo. Je kot popkovina, ki mora delovati v obe smeri, vez, po kateri ima država članica najbolj neposreden dostop do vrha evropskega aparata, do načrtov, dokumentov, sklepov, predvsem pa do vse raznolikosti stališč držav članic o vseh ključnih predlogih, ko so ti še v najbolj embrionalni fazi.

Komisar iz Italije ali Francije ali Nemčije služi evropskemu interesu tako kot vsi drugi, a – in slepil bi se vsakdo, ki bi trdil nasprotno – ima ves čas jasno pred očmi tudi nacionalni interes svoje države.