Rafael Nadal je pred natanko 12 leti prvič osvojil Roland Garros in začel pisati uvodne vrstice legende o vzponu kralja peska. Do konca prejšnjega desetletja sta si pokorila praktično vse grand slame, Roger Federer je dobil 12 najbolj čislanih turnirjev, Nadal devet, do ene drobtinice pa sta se dokopala le še Novak Đoković in Juan Martin del Potro.

Z začetkom tega desetletja sta se najbolj dominantna igralca te generacije umaknila nekoliko v ozadje in glavni oder prepustila predvsem Đokoviću, kar potrjujejo tudi spodnje številke.

Opomba: Tabela prikazuje izkoristek Federerja in Nadala na grand slamih od Pariza 2005 naprej.

Marsikdo (vključno z avtorjem teh vrstic) je že večkrat pomislil, da se je njuno nabiranje slamov končalo, a letošnja sezona je vse obrnila na glavo. Vrh aktualne lestvice ATP je sicer še vedno v rokah Andyja Murrayja, a pogled na prvi mesti letošnje lestvice osvojenih točk je svojevrstni časovni stroj, saj je občutek, da smo v letu 2007 in ne 2017.

Prednost Nadala je sicer ogromna, a Federer je odigral skoraj polovico manj turnirjev. Špančeva prednost je minimalna, ko pogledamo zgolj povprečno število osvojenih točk na en turnir (Nadal 692; Federer 674).

Težko je razložiti, zakaj sta Nadal in Federer spet tako silovito zavzela teniški vrh. Če gledamo iz vidika starosti, je v najslabšem položaju gotovo zmagovalec 18 turnirjev za grand slam, ki bo čez dva meseca dopolnil 36 let. Federer se dobro zaveda te omejitve, zato je postal precej izbirčen pri odločitvi, kje bo igral. Skoraj celotno kariero je igral brez poškodb, zato so bile lanske težave s hrbtom in kolenom svojevrstni alarm. Letos je tako izpustil celotno peščeno sezono, saj ga očitno zanimajo le tisti slami, kjer ima realne možnosti za končno zmago. Na ta način si tudi daljša svojo tako ali tako bogato kariero.

Na drugi strani Nadal stavi ravno na pesek, zato je njegov urnik običajno vedno najbolj zgoščen ravno v tem delu sezone, ko igra praktično vsak teden. Zato ni čudno, da so ob njegovem imenu zapisane kar tri desetice. Po desetkrat je namreč osvojil Monte Carlo, Barcelono in zdaj še Roland Garros. Zaradi brutalne igre trpijo njegova kolena, zato ni čudno, da je v celotni karieri izpustil kar osem grand slamov.

Njegov letošnji Roland Garros je bil za čisto desetko. Ne le, da je oddal vsega 35 iger, da seveda ni izgubil niti enega niza, za osvojitev vseh 20 nizov je potreboval vedno le šest iger, samo trikrat se je zgodilo, da je imel ob koncu niza prednost dveh iger (6:4), v vseh preostalih so bile njegove zmage še bolj suverene. Pot do te neslutene prevlade je v prilagajanju. Največji šampioni vedno prilagajajo svojo igro, iščejo nove rešitve, ki so bolj učinkovite in primerne za novo obdobje (lastna starost in različni tekmeci). Odličen primer je Federer, ki je v zadnjem času precej pospešil svojo igro in izpilil bekhend. Enako velja za Nadala, ki je letos prav tako pripravil nekaj novosti. Nadgradil je svoj servis (v finalu si je Stan Wawrinka izboril le eno priložnost za brejk), maratonsko nabijanje z osnovne črte pa je nekoliko pospešil (več je bilo 'sprehajanja' levo-desno, bekhend je nadgradil, nekoliko pogosteje se je približal mreži, kjer je osvojil 90 odstotkov vseh točk).

Iskanje novih poti in novih rešitev kaže, da oba žene neizmerna motivacija. Ni dvoma, da so člani zlate štiriperesne deteljice izjemni igralci in sposobni zmagovanja v serijah, a motivacija (Đoković bi temu rekel žar) je tisto, v čemer sta (vsaj za zdaj) Federer in Nadal nad ostalima članoma. Ni skrivnost, da je Đokovića iz leta v leto gnala želja po Roland Garrosu, s katerim bi dopolnil karierni grand slam. Ko mu je to lani uspelo, je bil na vrhuncu svojih moči, bil je aktualni prvak vseh slamov, na računu je imel kar 16.950 točk. Leto kasneje ima le še 5.805 točk. Podobno velja za Murrayja, ki je po uresničitvi večne želje - osvojiti prvo mesto na lestvici ATP, - prav tako precej padel v igri.

Prva polovica sezone je minila, kot bi trenil. Federer in Nadal sta bila lačna uspeha in sta se v sezono pognala pripravljena in z motivacijo, s katero bi z neba lahko klatila zvezde. Že dan po Roland Garrosu se začenja najkrajši del sezone - na travnati površini, komaj bomo dobro zadihali, nas čaka že tretji vrhunec sezone - Wimbledon. Zmagovalne karte ima zdaj Nadal, jasno pa je, da so vsaj trije igralci, ki mu iz rok želijo izbiti ase.