Pravzaprav bi prva dva lahko ostala, vendar ... Vendar je tisto, kar moti, kar je po svoje nerazumljivo in kar preprosto jemlje upanje v obljubljeno Olimpijo. Se še spomnite obljub Mandarića in Stojića, ko sta prevzela, recimo temu tudi, ko je Mandarić "kupil" Olimpijo? "Naše delo v Olimpiji je dolgoročno. Vse, kar znamo in zmoremo, bomo postorili, da bo Olimpija prvak. Klub bomo dobro organizirali," in še marsikaj drugega so Mandarić (redkeje) in drugi večkrat (s Stojićem na čelu) znali povedati.

Pred Olimpijo je bila samo še svetla prihodnost. In res se je začelo dobro. Našli so kakovostnega, izkušenega domačega trenerja, ki je zavihal rokave in delal, delal, delal. Mimogrede je iz "Stojičevega tabora" dobil še kakšnega nepotrebnega igralca in življenje je teklo naprej. Samo na videz v slogi. Dobre in odlične igre Olimpije so privabljale vse več gledalcev, točke so se nabirale, nabiralo pa se je še marsikaj drugega. Javnosti skritega.

V poročevalskih vrstah je bilo vse več vesti o nesporazumih (ne med igralci), o preveč zapravljenem denarju, o morebitni odpovedi bodisi Stojiću ali Pušniku in še marsikaj. In kot smo vajeni, uspehi so pokrili vse zakulisje, ki je bilo na trenutke nevzdržno. Nobenega dvoma ni, da izpad v pokalnem tekmovanju šteje kot neuspeh, vendar je ljubljanski prvoligaš na koncu pred zimskim odmorom na vrhu lestvice. In to je, če sem prav razumel predsednika (praktično lastnika) Mandarića tudi cilj. Gledano malce širše, Olimpija je poživila slovensko prvoligaško sceno in dodala pomemben delček h kakovosti in medijski prepoznavnosti slovenskega nogometa.

Vrh lestvice, večina privlačnih (učinkovitih) tekem in več gledalcev (vrnili so se Dragonsi), vendar še vedno za Ljubljano premalo, sta poudarka jesenskega dela 2015/16 in odpoved (ne verjamem v obojestranski dogovor) trenerju Pušniku?

Ne samo meni, večini je jasno, da je bilo vse skupaj preveč na trhlih nogah. V Ljubljano je prišla Mandarićeva ekipa predvsem po zaslužek. Drugače si pač ne znam predstavljati bogatašev, ki vlagajo za to, da na koncu zaslužijo. Roko na srce, žal, Olimpija nima prav veliko igralcev, ki bi lahko s prodajo "pomagali" vlagatelju povrniti vloženo. Tudi kar številne okrepitve tega ne zagotavljajo. Henty in potem še morda nekaj "drobiža" je očitno premalo. Obljube za naslov prvaka so bile očitno pesek v oči tistim, ki so verjeli, da so prišli dolgoročni "lastniki", ki bodo poskrbeli za dvig ljubljanskega in slovenskega nogometa.

Ko sem ob prihodu nove vodstvene ekipe izvedel, da bo Stojić generalni direktor kluba, sem bil že zaskrbljen. Osebno ga ne poznam in nikdar nisem z njim govoril, tako ga ne morem ocenjevati kot človeka. Lahko le osvetlim njegovo delo, ki vsaj pri meni ne bi dobilo pozitivne ocene. Veliko je bilo napisanega v srbskih medijih o njegovem delu in po njihovih informacijah je na sodišču še nekaj odprtih zadev. Preprosto ne verjamem, da dela v korist Olimpije, temveč v svojo korist in korist sinove (beri: njegove) agencije, ki se ukvarja z nakupi in prodajo igralcev. Na srečo se ni ukvarjala s prodajo Šporarja. Nikdar in nikjer nisem videl direktorjevega načrta, kratkoročnega ali za daljši čas, strokovnega razvoja Olimpije, kaj šele poslovnega, organizacijskega. No, poslovni je po svoje kar jasen, organizacijski in strokovni pa sta zavita v meglo. Na srečo se težav mlajših igralcev zavedajo Mandarić in tisti, ki delajo z njimi.

V klubski celofan zavita prodaja Šporarja in izjave o pravem trenutku zame niso sprejemljive. Ste slišali kdaj za kmeta, ki se odreka najboljši kravi mlekarici? Zakaj Šporar ni igral na zadnjih treh tekmah? In če hočete, zelo, zelo, zelo redki so primeri, da odpustijo trenerja, ki je na vrhu lestvice z osvojenim jesenskim naslovom!

In še in še je vprašanj.

Andraž Šporar (kdo lahko doseže njegovih 17 golov na 18 tekmah in še štiri asistence) se je prav pri Pušniku razvil v vrhunskega igralca, in prepričan sem, da se mu pri njegovih letih nič ne mudi v tujino. Da ne bo pomote, Šporarju želim vse najboljše in mu privoščim vse in več, kar si je s pomočjo dobre družinske in nogometno strokovne vzgoje priboril! Prav trener Pušnik ima največ zaslug za napredovanje Šporarja in ne nazadnje cele ekipe, ki je znala tudi nepričakovano izgubiti tudi kakšno točko.

Pušnik, ki ima zagotovo tudi svoje muhe, tako kot vsak trener, je že zgodovina Olimpije. Tako kot v zadnjih letih mnogi drugi pred njim: Kosič, Šiljak, Prašnikar, Razdrh in še kdo. Upam si trditi, da sta odhoda Šporarja in Pušnika velik minus za Olimpijo predvsem pa za ljudi, ki vodijo ljubljanski klub. Mimogrede: na spletni strani NK Olimpija pri članih vodstva kluba ne najdete več, kdo so člani odborov in komisij, razen disciplinske. Najzanimivejši bi seveda bili člani upravnega in izvršnega odbora.

Najbrž se bo Olimpija po odhodu Šporarja in Pušnika hitro lotila nadomestkov, ki pa bodo težko zakrpali luknjo obeh odhodov. No, na trenerskem področju je ponudba nekoliko večja, igralsko (cene so visoke) pa ne. In, vse več je vprašanj, ali se je Olimpija že v torek odpovedala naslovu prvaka? Vsak med nami ima svoj odgovor.

Za konec. Znam si predstavljati morebiten odhod Stojića, prihod novega trenerja (recimo Slaviše Stojanovića), niti pomisliti pa si ne upam, kakšna bi bila usoda Olimpije, če bi se od ljubljanskega prvoligaša poslovil Mandarić! Odgovorov ni prav veliko!