Ko slišimo opozorilo "jutri bodo ceste mokre", stavek v glavi dokončamo, še preden ga uspe izreči radijskemu voditelju. "In spolzke," si rečemo. Tako asociativno jezikovno avtomatizacijo ljubi oglaševanje. Ko določene fraze, besedni vzorci ali celo začetek stavka sprožijo v naših mislih že naučene asociacije, takrat oglaševalski strategi vedo, da so svoje delo odlično opravili.

Motoristi, avtomobilisti in tisti, ki se tako ali drugače ukvarjamo s prometno varnostjo, pa očitno nečesa nismo opravili dovolj dobro, saj vsi vemo, kaj uvodnemu stavku manjka. "To so najpogostejši vzroki prometnih nesreč motoristov." In to smo si v mislih rekli, ko smo prebrali "neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje in nepravilno prehitevanje". Vedno enaka dikcija in tako pogosto slišana, da je postala stalnica. Da smo se je navadili.

Mantre nemoči

Stavkov, ki jih v mislih dokončamo, še preden se jih izreče naglas ali prebere, je v prometu žal veliko. Slišijo se kot mantre nemoči. Zdi se, da smo se sprijaznili s tem, da je vožnja z motorjem pač tvegano početje. Tako zelo tvegano, da je del odgovora, zakaj to počnemo, zagotovo tudi v tem, da smo se za užitek, popestritev vsakodnevne monotonosti ali recimo prijetno preživljanje prostega časa pripravljeni tveganju postaviti po robu. Morda gre kdaj tudi za izzivanje in namerno povečevanje tveganja. Tudi v tem primeru gre za osebno odločitev, ne za nujo. V Sloveniji in Evropi je razlog za vožnjo z motorjem v veliki večini primerov drugačen, kot je v Aziji, Afriki ali Indiji, kjer je tveganje vožnje s skuterjem ali motorjem del tveganj, ki se jim je težko izogniti. Motor je za večino ljudi v manj razvitem delu sveta edina dostopna oblika mobilnosti. Pogosto za vso družino. Pri nas je drugače.

Pogosto slišim motoriste reči, da se po vožnji z motorjem počutijo bolj žive. Izpolnjene. Razumljivo, za hip je presekana vsakdanja enoličnost, saj vožnja motorja voznika telesno in v glavi precej bolj zaposli kot pa vožnja avtomobila. Zato je zanimiva in zato izberemo motor. V tem pogledu vožnja motorja ni kaj prida drugačna od naših drugih podobnih odločitev v življenju. Sodoben človek v razvitem delu sveta ima pred sabo zelo barvito izbiro športnih in drugih podobnih popestritvenih dejavnosti, pri katerih lahko močno poveča tveganje nastanka hudih poškodb ali smrti. Za vsakega se najde nekaj. Civilizacijski razvoj nas je pripeljal tudi do povsem novih oblik tveganj, kot so na primer smrtonosna izzivanja na TikToku, ki jih za zdaj težje razumemo od vseh drugih tveganj.

Dejavnik sreče

Sam sem se odločil, da tveganja vožnje nikoli ne bom vzel toliko za "svoje", da bi nehal razmišljati o tem, kako ga lahko kljub vsemu zmanjšamo. To se mi zdi čisto človeško in razvojno civilizacijsko prav. Prepričan sem, da je tako pri nas kot v manj razvitem svetu prav najti najvišjo mogočo raven varnega početja tveganih stvari. Zato me v zadnjem času navdihuje sodelovanje s kolegom Greigom Craftom iz Vietnama, ki je ustanovitelj in predsednik AIP fundacije in oče prve "tropske" čelade na svetu. Lahke in cenovno dostopne čelade, prilagojene vročemu in vlažnemu azijskemu podnebju. V okolju, kjer čelada ni na voljo za dostopen denar, je bil to prvi korak na poti zmanjševanja tveganja vožnje z motorjem. Čez dober mesec se z Greigom dobiva na Kitajskem, kjer mu bom predstavil program hitrega osnovnega "How-to" videoizobraževanja varne vožnje z motorjem, ki bo prilagojeno azijskim digitalnim socialnim platformam. Pametnih telefonov je tam veliko več kot pa čelad na glavah, kar pomeni, da je pomen prenosa znanja do voznikov, ki nimajo možnosti udeležbe na tečaju varne vožnje, izjemno velik. In to bomo izkoristili.

Pri nas je drugače. Prvo zloženko za varno vožnjo z motorjem sem pripravil leta 2003 in ji dal naslov 10 zakonov ceste za motoriste. Čeprav je vsebina še vedno povsem aktualna, je jasno, da je treba danes naša prometnovarnostna "How-to" sporočila oblikovati zelo drugače kot takrat. Mislim, da se je pri tem smiselno nasloniti na oglaševalske znanja, trike in orodja. Ker smo svet oblikovali po modelu prodaje in nakupa, se verjetno da "prodati" tudi varnostno sporočilo – nasvet, priporočilo ali ugotovitev. Ker so prometno preventivna sporočila praviloma pričakovana, pogosto pa tudi pretirano moralistično ali strah vzbujajoče oblikovana, je njihov učinek dobre "prodaje" omejen. Ta model oglaševanja in promocije prometnovarnostnih sporočil se je izpel. Najti moramo nove poti.

Temna stran motodesnice

In pri iskanju novih poti v prometno preventivnih sporočilih postane vožnja motorja še zanimivejša. Ker moramo ugotoviti, kako lahko motoristki in motoristu povemo nekaj, kar že vesta, na tak način, da bosta rekla: "Opa, to je pa zanimivo, tega pa nisem vedel." To nam daje upanje, da se bo sprožil nov razmislek o vožnji, ki ga prej stokrat slišana opozorila ne sprožijo več. Ker je za večino nesreč kriv voznik, je treba še bolje spoznati voznika. In pri razumevanju tega, kako kaj počnemo, kako ravnamo v določenih situacijah, ne samo prometnih, in kakšne so na primer naše telesne in kognitivne sposobnosti, lahko najdemo veliko tudi za vožnjo motorja zanimivih vsebin. Interdisciplinarni pristop k razumevanju naše vožnje pa ponudi ogromno podatkov, s katerimi je mogoče drugače in privlačneje opozoriti na sicer v osnovi še vedno iste težave.

Tak je primer študij, ki se posvečajo ugotavljanju naravne težnje večine ljudi, da svojo prostorsko pozornost preusmerijo rahlo v levo. Ta fenomen je še posebej izrazit pri ljudeh, ki berejo z leve proti desni. V prometnem kontekstu ima ta zaznavna asimetrija lahko posledice. Še posebej za motoriste, ki se lahko sami znajdejo v temnem polju desnega vidnega polja ali pa spregledajo avto, ki prihaja iz desne. Zaznana je torej naša lastnost, da če beremo od leve proti desni, več vidimo v levem polju vidnega. Kar zelo dobro vedo tudi tudi tisti, ki oblikujejo spletne strani in postavljajo vsebino na zaslone na dotik, pa seveda vsi, ki se ukvarjajo z oglaševanjem. Pri tistih, ki berejo od desne proti levi, pa je zaznan obratni odklon, a menda manjši kot v primeru branja od leve proti desni. Zmagovalci vidnega polja pa so tisti, ki znajo brati v obe smeri. Predvidevam, da je med slovenskimi motoristi in sploh vsemi nami malo takih, ki obvladajo branje v obe smeri. Zato pa je taka informacija zanimiva in koristna, saj nas na nov svež in zanimiv način spomni na staro pravilo, da se je treba naučiti in prisiliti s pogledom večkrat vrniti tudi na desno stran ceste, križišča, pločnika ...

Človek in cesta

Te in podobne nove ugotovitve upoštevajo tudi tisti, ki oblikujejo pravila postavljanja cestnih prometnih obvestil. Ob vozniku je drugo najpomembnejše področje, v katerem lahko najdemo in moramo najti nova sodobna preventivna sporočila, kar cesta sama po sebi. Še posebej v Sloveniji, kjer je do pred kratkim veljalo – vsaj kar zadeva statistiko –, da v nobeni prometni nesreči s smrtnim izidom kot vzrok ni bila navedena cestna infrastruktura. Na to že nekaj let opozarja Goran Jovanović, priznan presojevalec varnosti cest na agenciji za varnost v prometu. Kar sporoča, je zelo pomembno, saj se je o tem vidiku nastanka prometnih nesreč predolgo molčalo, za kar je težko najti razumno razlago. Jovanović, ki je tudi sam motorist, opozarja, da bi lahko z izboljšavami na cestni infrastrukturi imeli manj smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb med motoristi, spremembe in izboljšave pa bi veljalo najprej uvesti na tistih cestnih odsekih, kjer je bilo nesreč motoristov največ in ki so motoristično najbolj obremenjene.

In tako se zdaj država in vzdrževalci cest tega področja tudi lotevajo. Končno. Mi vsi skupaj pa se letošnje motoristične sezone lotimo s še bolj celostnim pogledom na cesto. In nase.

*Andrej Brglez je strokovnjak na področju avtomobilnosti in strokovni sodelavec radijske oddaje APM