Spomin še kako rad odtava v 80. in 90. leta, ko je slovensko kolesarstvo imelo osamljene proste strelce, ki so dali vedeti, da se tudi na naših tleh vrtijo kolesa in goji ta naporni šport. Videti na isti dirki velikega Migueala Induraina in Slovenca je bilo praktično vse, kar je povezovalo tritedenske dirke. Vloga pomočnikov je bila najpogosteje edino, kar je bilo namenjeno slovenskim kolesarjem.

Zato je včasih še toliko težje razumeti današnji položaj, ko iz Slovenije prihajata najboljša kolesarja na svetu. Primož Roglič in Tadej Pogačar sta zadnje obdobje nesporna kralja etapnih dirk, oba sta že dobila tritedensko dirko in hkrati kolesarstvo približala v vsako slovensko vas.

Kolesarstvo je vedno imelo svoj (omejen) krog navdušencev, ki bo temu športu ostal zvest tudi, če/ko med najboljšimi ne bo več Slovencev. A omenjena športnika sta s svojimi številnimi uspehi dvignila raven zanimanja prek vseh meja, kar se vidi tudi pri medijskem pokrivanju in zanimanju javnosti.

Sorodna novica Slovenija od leta 2018 velesila številka 1 pri pobiranju majic

Če so še pred petimi leti nekaj več ljudi ganile le tritedenske dirke (tudi zaradi vzorno izpeljanih prenosov Toura na TV Slovenija), smo se danes znašli v položaju, ko mediji seciramo vsako etapno dirko, na kateri se pojavi kateri od Slovencev, spremljamo kolesarske spomenike, državno prvenstvo, prestope in druge novice. Kolesarstvo je tudi, medijsko gledano, v zlatem obdobju. Dovolj zgovoren je naslednji podatek − 18 od 20 najbolj branih novic zadnjega leta na športnem portalu, ki ga ravno prebirate, prihaja prav iz kolesarstva!

Življenje je kot sinusna funkcija, vse je v dinamični spremembi, vse raste, vse pada. Slovensko kolesarstvo je ta hip v neverjetni rasti − tako glede uspehov kot spremljanosti. Občutek imam, da je ravno v teh dneh blizu vrhunca. Baskija − kot prvo letošnje srečanje Rogliča in Pogačarja − je predigra, ki bo/naj bi vrhunec doživela na Dirki po Franciji. Dvomim, da bo vse skupaj (navkljub morebitnim uspehom) še kdaj doživljalo tak ekstremni (medijski) bum.

Sorodna novica Roglič najbolj priden nabiralec zmag

Pogled skozi slovensko prizmo kaže popoln paket, v katerem se dva Slovenca borita za največje nagrade, oba imata močno osebno zgodbo, uspehi ne manjkajo, sproščajo se čustva. Včasih gre tako ekstremno daleč, da pozabljamo, da nastopajo tudi drugi zelo kakovostni kolesarji, ki imajo znanje in sposobnost zmagovati. A treba je biti trezen in realen. Bilo bi nerealno pričakovati, da bo tako razmerje nespremenjeno ostalo leta in leta, konkurenca ves čas napreduje in se bliža. Po drugi strani pa tudi slovensko kolesarstvo nima prav širokega zaledja, tako Primoževi in Tadejevi uspehi zakrijejo marsikatero luknjo.

Zato je treba uživati prav v vsaki predstavi, ki smo jim priča te dni. Nikoli ne veš, ali se bodo še vrnile.