In koliko stvari se je moralo zgoditi v tem svetu, da je izklesan v podobi, obliki in ureditvi, ki ga pravkar izkušava midva? Jaz med pisanjem tega teksta, vi med branjem s svojim telefonom v roki, v ozadju laja pes, otroci se "mirno igrajo", novinarka na radiu pa v rednem poročilu objavlja novo število okuženih s koronavirusom ...

Sorodna novica Koliko časa po tlesku se bo vrnila normalnost?

Ja, v tem svetu živimo.

Koronavirus je predrugačil naš svet bolj kot kateri koli drug dogodek v modernem svetu, svet se je za nekaj trenutkov zaustavil, ta kratek premor je sunkovito vplival na naša življenja, vsaj v tem trenutku se zdi, da bo imel še kako dolgoročne posledice. Kakšne? Spet v tem trenutku v resnici ne ve nihče.

Ustvarjalci genialnega podkasta Radiolab so si v zadnji epizodi postavili prav to vprašanje, namesto špekulacij pa so zavrteli kolo časa, se vrnili dobro stoletje v preteklost ter nanizali nekaj kratkih, a globokih zgodbic o vplivu španske gripe, ki naj bi po nekaterih ocenah zahtevala celo do 50 milijonov življenj.

Sorodna novica Koliko je vredno človeško življenje?

Radi uporabimo formulacijo, da je vsako človeško življenje neprecenljivo. Predstavljajte si zdaj vrednost (!?) 50 milijonov življenj in vsega izgubljenega potenciala. Ustvarjalci so zgolj eno izmed teh uporabili s prikazom smrti izjemno nadarjenega slikarja Egona Schieleja. Ta je pri 28 letih Dunaju (in svetu) pokazal delček svojega potenciala, dokler ni umrl zaradi španske gripe. Tri dni prej je zaradi istega vzroka umrla njegova noseča žena.

Omenjeni virus je bil najsmrtonosnejši v Indiji, kjer je po različnih ocenah umrlo več kot 12 milijonov ljudi. Še precej več ljudi je bilo okuženih, med njimi tudi Mahatma Gandhi. Trupla so bila vsepovsod, ljudje pa so nemočno pogledovali proti britanski kroni, ki ni naredila ničesar, kar bi lahko pomagalo v boju proti nevidnemu morilcu. Gandhi je med prebolevanjem bolezni našel svoj notranji glas, ki ga je pozneje izrazil v boju za osamosvojitev Indije.

Velik vpliv na današnjo podobo sveta ima pariška mirovna konferenca, ki je potekala leta 1919. Glavna pogajalca o življenju po prvi svetovni vojni sta bila ameriški predsednik Woodrow Wilson in francoski zunanji minister Georges Clemenceau, ki sta imela diametralna stališča. Prvi je temeljil na stališču, da mora mir obstajati brez zmagovalcev, drugi pa, da morajo Nemci plačati za svoja dejanja. Pogajalca sta bila dolgo v patu, nihče ni želel popustiti. Vse do aprila, ko je ameriški predsednik hudo zbolel, ko je prebolel špansko gripo, se je za pogajalsko mizo vrnil precej fizično in psihično oslabljen, zaradi česar je popustil pri večini svojih stališč. Tako je bil nehote postavljen eden izmed temeljev nove vojne, ki je sledila le dve desetletji pozneje ...

Španska gripa je v kombinaciji s posledicami prve svetovne vojne vplivala na skoraj vsako življenje, in kot so pokazali kratki izseki, so bile spremembe očitne.

Sorodna novica Črte med nami (bodo kmalu izbrisane)

In zdaj? Posledice leta 2020? Zadnjo črto bodo nekoč v prihodnosti potegnili zgodovinarji, a vsak lahko na poljubnem področju opazi spremembe. Od izhodiščnega zdravstvenega stanja, do gospodarstva, šolstva, politike, (človeške) narave, odnosov in ne nazadnje do športa. Ta je kot velika gospodarska panoga utrpel številne udarce, ki se morda niso dotaknili največjih posameznikov, a zatresle so se velike mednarodne lige in tekmovanja. Kratek premor je pokazal, da je domina posledic lahko dolga in nepredvidljiva, v kateri so možni tudi propadi uveljavljenih klubov in drugih športnih subjektov.

In na koncu spet lahko pridem do izgubljenih talentov. Nekajmesečni stisk na gumb ustavi ni prekinil le šolanja, ampak tudi številne obšolske aktivnosti, športne treninge in druge izobraževalne dejavnosti, v katerih prve korake naredijo tudi generacije prihodnjih izjemnih posameznikov na različnih področjih. Morda bo tudi zaradi tega izgubljen kakšen talent, morda pa bo ravno ta zapleteni položaj koga spravil na to pot.

Nepregledna množica dejavnikov, ki med seboj trkajo v tem letu 2020. V zadnjem stoletju smo na marsikaterem področju precej napredovali, da se lahko zavedamo vsaj nekaterih daljnosežnih posledic in lahko delujemo za zajezitev negativnih. Vključno s skrbjo negovanja talentov, ki bodo morda ravno zaradi tega v prihodnosti lahko našli rešitve do najbolj perečih današnjih problemov.