Arabski pregovor pravi "Daba Dubai", kar pomeni "prišli so z veliko denarja". Ali je to izvor imena mesta Dubaj, ni jasno, je pa to ena od teorij. Moderni Dubaj sicer ob ustanovitvi v zgodnjem 18. stoletju ni bil ravno kraj, kamor bi se zgrinjale vreče denarja; tam je živelo manj kot 1000 ljudi in pravzaprav je bil ribiška vas.

Prelomnico v razvoju Dubaja je prineslo odkritje nafte leta 1966. Prvo naftno polje so poimenovali Sreča in nafta je res prinesla srečo oziroma veliko denarja. Zgolj med letoma 1968 in 1075 se je število prebivalstva povečalo za 300 odstotkov, v osemdesetih pa se je začel še veliki bum gradbene industrije. Simboli tega so seveda nebotičniki in umetni otoki, pa tudi široke vpadnice. Prav v dneh pred božičem so odprli avtocestni most, ki naj bi skrajšal čas potovanja med letališčem in mestnim središčem.

Do zdaj je bil poudarek urejanja prometa na motornem, vendar se to spreminja. Prav projekt širjenja ceste Hessa, katerega del je tudi omenjeni most, vključuje tudi ureditev 13,5 kilometra dolge kolesarske poti. V načrtih za urejanje prometne infrastrukture v Dubaju torej kolesarji in pešci dobivajo vedno pomembnejše mesto.

Stotine kilometrov pešcem namenjenih površin
Jedro tega načrtovanja je namera urediti kar 6500 kilometrov površin za pešce. Do leta 2040 naj bi tako zgradili novih 3300 kilometrov poti, prenovili naj bi 2300 kilometrov obstoječih poti, po letu 2040 pa naj bi vzpostavili še nadaljnjih 900 kilometrov. Zdi se ogromno. Sploh če pomislimo, da je uradna površina Dubaja, ki ima sicer 3,7 milijona prebivalcev, 35 kvadratnih kilometrov. Za primerjavo: površina Ljubljane je 163,8 kvadratnega kilometra, Berlina, ki ima podobno število prebivalstva kot Dubaj, in sicer 3,87 milijona, pa kar 831,3 kvadratnega kilometra.

Pokrita 'cesta' za pešce in kolesarje
Del načrtov prometne preobrazbe Dubaja je tudi spektakularna krožna pot, poimenovana The Loop (zanka). Arhitekturni studio Urb predlaga ureditev 93 kilometrov dolge pokrite 'hitre ceste' za kolesarje in pešce. Struktura naj bi imela tudi tako imenovana kinetična tla. Ta bi energijo, ki jo pešci med hojo prenašajo v tla, pretvorila v električno energijo. Gre za podoben sistem proizvajanja električne energije, kot poteka v vetrnih elektrarnah, ki v električno energijo prevajajo kinetično energijo vetra.

Ideja za 'zanko' presega načrtovanje prihodnje mobilnosti. Načrt namreč vključuje tudi vzpostavitev vertikalnih kmetij, 'žepne' parke in različne storitve, kot so studii za fitnes, hoteli in športni objekti.

Odgovor na newyorški park High Line
Omeniti velja še en projekt v okviru urejanja površin za pešce. To je preureditev 64 kilometrov dolge mestne vpadnice, Ceste šejka Mohameda bin Zajeda, v najbolj zeleno vpadnico na svetu. To bi bil, kot so zapisali na arhitekturnem portalu Dezeen, odgovor Združenih arabskih emiratov na newyorški park High Line, ki so ga uredili na opuščeni železniški trasi. Ker smo že omenili High Line, še dodajmo, da nekaj podobnega načrtujejo tudi v Londonu. Na železniški progi na viaduktu, ki že 30 let ni več v uporabi, naj bi osem metrov nad tlemi uredili 'vrt v zraku'. Park naj bi potekal od Camdna do postaje King's Cross.

Kako bodo zalivali več kot milijon dreves?
Ob omenjeni dubajski vpadnici naj bi zasadili več kot milijon dreves. V Dubaju pa načrtujejo še druge projekte, ki bi prispevali k ozelenitvi mesta. Med njimi je na primer ideja za vertikalni gozd. Italijanski studio Stefano Boeri Architetti je predstavil zamisel za nebotičnika, visoka 150 in 190 metrov, ki bi bila prekrita z več tisoč drevesi. Ta naj bi tudi pomagala blažiti onesnaženost zraka, in sicer predvsem z mikrodelci. V trenutku, ko nastaja to besedilo, je onesnaženost z delci pm 2,5 za Bežigradom v Ljubljani 8 µg/m³, v Dubaju pa 33,5 µg/m³.

Vertikalni gozd pa naj bi seveda pomagal omiliti tudi vročino. Namere o ozelenitvi mesta so seveda vredne pohvale, vendar je na mestu vprašanje, kako bodo vse to rastlinje v puščavskem okolju zalivali.

Z letom 2040 je povezan še en cilj mestne politike: ustvariti ’20-minutno' mesto, v katerem bi 80 odstotkov prebivalstva imelo možnost dostopa do vse bistvene infrastrukture v 20 minutah. Morda se zdi predvidena skupna dolžina novih površin za pešce neverjetna, vendar je treba upoštevati, da gre za načrtovanje za prihodnost. In v Dubaju predvidevajo, da se bo število prebivalstva v dveh desetletjih povzpelo do osem milijonov. Drži tudi, da prebivalci Dubaja niso znani kot preveč strastni pohajkovalci, vendar je v mestu velika večina prebivalcev tujcev. Trenutno jih je kar 90 odstotkov.