"Želeli smo ustvariti zgradbo, ki se sklada z okolico in vzbuja zanimanje za knjižnico," je po pisanju nemške tiskovne agencije DPA povedal eden od arhitektov Einar Hagem. V šestih nadstropjih je 450.000 knjig in drugih gradiv.

Toda knjižnica ne vabi samo k branju. Obiskovalci lahko igrajo računalniške igre ali si ogledajo filme v minikinu v kletnem nadstropju. Na voljo so tudi snemalni studio, šivalni stroji, 3D-tiskalniki in različna orodja za brezplačno uporabo.

Nadobudni glasbeniki bodo imeli dostop do glasbil (in didaktičnih videov o tem, kako na ta glasbila igrati), v nadstropju, namenjenem otrokom, pa je več interaktivnih videoinštalacij.

Direktor knjižnice Knut Skansen meni, da je treba premagati zastarelo predstavo, da je knjižnica nekaj prašnega in starega. Osrednja knjižnica Deichman bi po njegovi oceni morala postati "dnevna soba" za prebivalce Osla.

Arhitekturni koncept stavbe izhaja iz ideje velikega osrednjega prostora, ki se razteza čez več nadstropij – s tem se v Oslu odmikajo od tradicionalne predstave o ozkih, natrpanih prehodih, ki so skoraj sinonim za javne knjižnice.

Literarna časovna kapsula
Ena soba v novi zgradbi bo posvečena tudi daljnosežnemu projektu škotske umetnice Katie Paterson, ki bo nastajal kar sto let. Vsako leto bo en pisatelj prispeval eno izvirno besedilo, ki bo neprebrano in neizdano v arhivu počakalo do leta 2114. Takrat bodo vsa sporočila preteklosti v knjižnici razstavili.

Zametek je bila tovarnarjeva osebna zbirka
Ime je dobila po lastniku tovarne Carlu Deichmanu, ki je umrl 1780, njegova knjižna zbirka pa je bila osnova za njen nastanek. Stroški gradnje so znašali približno 230 milijonov evrov.
Slavnostnega odprtja se bo zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19 lahko udeležilo 200 povabljenih gostov.

Na leto v knjižnici pričakujejo dva milijona obiskovalcev, trenutno pa bodo zaradi varnostnih ukrepov obisk dovolili "samo" tisoč ljudem naenkrat (v normalnih razmerah bi jih lahko sprejeli trikrat več).

Pročelje nove stavbe spominja na kup knjig – zgornje nadstropje je ravno zato zamaknjeno, da spominja na površno odloženo knjigo.

Pri selitvi knjig iz stare stavbe v Hammersborg v novo v četrti Bjørvika so pomagali celo osnovnošolci: peš so jih nosili z ene lokacije na drugo. (Ena od kritik na račun nove knjižnice je bila, da v njej preprosto ni prostora za toliko knjig kot v stari stavbi. Po drugi strani pa je res, da je zdaj digitalna knjižnica veliko bogatejša. Knjige, za katere v novi hiši ni več prostora, bodo prenesli v druge knjižnice, prodali ali podarili.