Tedaj so ljudje z velikim optimizmom začeli graditi: zase, za svoje otroke, vnuke. V zidovih in strehah so puščali svoje žulje, prosti čas, svojo mladost. In tako so nastale hiše. Velike hiše. (Pre)velike.

Tovrstne hiše so večinoma gradili po tipskih načrtih, v glavnem kot samograditelji, pri gradnji pa so pomagali vsi: sorodniki, prijatelji, otroci. Tipične slovenske hiše, ki so razporejene po vsej Sloveniji, so precej velike v primerjavi s preostalimi deželami.

Ljudem so bile takšne hiše v ponos, saj so gradili z mislijo, da bodo v njih bivali tudi njihovi otroci z družinami. A časi so se spremenili, naše življenje je postalo veliko bolj nepredvidljivo, kot je bilo včasih, zaradi boljših delovnih razmer na trgu dela pa se mlajši selijo tudi iz kraja svojega bivališča. Večina tovrstnih hiš zato danes ostaja na pol praznih, v slabem stanju ali pa neprilagojenih za bivanje starejših.

Več o usodi tovrstnih hiš v dokumentarnem filmu iz serije Družbeni fenomeni: (Pre)velike hiše.