V Plečnikovi hiši bodo danes odprli razstavo Kamen, papir, škarje, ki je nastala v sodelovanju med Plečnikovo hišo in galerijo DobraVaga. S postavitvijo bodo počastili več obletnic: 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, prvo obletnico vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine ter šesto obletnico delovanja galerije DobraVaga.

"Igrive vezi" med arhitekturo in likovno umetnostjo
Razstava, ki jo kurirata Ajda Ana Kocutar in Lara Mejač, se osredotoča na arhitekturno dediščino. Ustvarjalci mlade generacije so bili povabljeni k premisleku dediščine v kulturnem, zgodovinskem, okoljskem ali osebnem pomenu, kar je predstavljalo izhodišče za stvaritev novega grafičnega dela.

Primeri iz zgodovine arhitekture kažejo na spremenljiv odnos do arhitekturne dediščine in na nesamoumevnost tistega, kar se pogosto zdi večno, skoraj naravno, so zapisali v Plečnikovi hiši. Izhodišče razstave v tem kontekstu ponuja premislek o dejavnikih, ki vplivajo na to, da je nečemu podeljen status dediščine, ki jo je treba ohraniti.

Naslov razstave Kamen, papir, škarje "govori o igrivi povezanosti arhitekturnega sveta, ki nas obkroža, z mnogoterimi likovnimi izrazi avtorjev in avtoric, ki ga tokrat premišljujejo in upodabljajo", so zapisali v Plečnikovi hiši. Vsebine razstave se lotevajo s svojimi primarnimi mediji, povezuje pa jih končna zbirka grafik, ki postopek osrediščajo. S tem stopajo po poti razumevanja sveta, ki nam je bil zapuščen, ter ga poskušajo uzreti in vizualizirati z očmi sedanjosti, so dodali.

Tako umetnika Janja Kosi in Žiga Roš pri svojih delih na eni strani razmišljata o potencialu neuresničenih arhitekturnih projektov, na drugi pa o arbitrarnih okoliščinah pomembnih odločitev glede izpeljave tistih projektov, ki postanejo stalnica nekega okolja. Zadnjemu se posvetita tudi Tereza Prepadnik in Marko K. Gavez, ko se ozreta po mestni krajini ter v grafiki upodobita svoja opažanja in ugibanja o tem, kaj se skriva za fasadami. Sara Bezovšek in Jaka Teršek pa se obračata k primerom arhitekturne dediščine, ki so bili dolgo spregledani, morda celo zaničevani, in šele zdaj dobivajo pozornost.

Razstava bo na ogled do 14. oktobra. Ker se razstava programsko navezuje tudi na prvi Ljubljana Art Weekend, bo v sklopu dogodka med 27. in 29. majem vstop brezplačen.

Spodaj si oglejte še nekaj utrinkov postavljanja razstave.