Kvadrienale je ponudil vpogled v ustvarjalno delo in moč več kot 800 umetnikov iz 79 držav ter v okviru svojega bogatega in raznolikega programa izpeljal več kot 600 dogodkov (predstav, delavnic, seminarjev, predavanj, razstav). Platforma, ki od leta 1967 razstavlja in izobražuje uveljavljene umetnike in strokovnjake, študente na začetku kariere ter zainteresirano javnost, je tudi tokrat s spodbujanjem nepreverjenih pristopov, inovativnih transdisciplinarnih sodelovanj in mednarodnim povezovanjem ustvarila energično skupnost.

Ali kot je dejala umetniška direktorica PQ, Markéta Fantová: "Praški kvadrienale je zbirališče, ki povezuje mednarodno skupnost scenografov, režiserjev, študentov in umetnikov, pa tudi obiskovalce z vsega sveta, ki v 11 dneh skupaj doživijo sodobni svet skozi leče scenskega oblikovanja. Za letošnje leto je ključna zaznava. Pokazati želimo, da scenografski prikaz ni nujno zgolj razstava objektov. Zaradi človeške ustvarjalnosti in domišljije nam scenografija omogoča doživljanje edinstvenih trenutkov."

Prostorska umestitev: vrnitev k tradiciji in mestna razpršenost
Štirinajsti PQ se je znova vrnil na Praško razstavišče, saj sta se predhodni izvedbi zaradi požara v levem krilu Industrijske palače (arhitekta Bedřich Münzberger in František Munchausen, 1891) leta 2008, kjer je kvadrienale potekal leta 1995, 1999, 2003 in 2007, premaknili v Palačo tržnega centra ter druge lokacije v zgodovinskem centru mesta. Vrnitev na Praško razstavišče – v Industrijsko palačo, Křižíkov paviljon, Malo športno dvorano – je pomembna predvsem zato, ker se navezuje na tradicijo, tam je namreč potekal prvi kvadrienale leta 1967, vendar je letošnji PQ je ohranil tudi druga prizorišča (DAMU, Narodni muzej, multikulturni center Studio Alta, park Stromovka, otok Štvanice in Slovanski otok, Holešovická šachta, Praški kreativni center …), ki decentralizirajo dogajanje in kvadrienale močneje vpenjajo v mestni utrip in podobo.

Zlata triga kot tematski poudarek
14. Praški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora (PQ) so sestavljali tematski sklopi, zamišljeni v povezavi z nagrado zlata triga (letos jo je oblikoval arhitekt Petr Bakoš). Gre za podobo trojne konjske vprege, ki vleče voz boginje zmage Nike. Trije konji so nosilci mladosti, odraslosti in starosti, različnih faz človeškega ustvarjanja in življenja, ki jih je PQ usmeril v tri tematske okvirje – imaginacijo/domišljijo, transformacijo, spomin. "Za nas je Triga metafora za usmeritev treh različnih sil v eno samo, ki pelje k skupnemu cilju. Poudarja pomembnost tesnega sodelovanja, ki s povezovanjem različnih talentov proizvede rezultat, ki bi ga posameznik le stežka dosegel sam," je pojasnila Markéta Fantová.

Imaginacijski/domišljijski sklop so sestavljali Študentska razstava (tj. tekmovalna sekcija študentov, mladih scenskih oblikovalcev in studijev), Festival site-specific scenskih umetnosti, PQ Studio – platforma namenjena gledališkim ustvarjalcem na začetku kariere – ter program za družine in otroke.

V sklop Transformacije so bili vključeni glavna tekmovalna razstava Dežele in regije (tj. nacionalni paviljoni) in razstava Gledališki prostori (projekti s področja gledališke arhitekture in oblikovanja scenskega prostora), projekt Formacije, ki povezuje arhitekturo, urbanizem, ples in gibalni teater, avdiovizualni projekt 36Q, ki je bil posvečen lučnemu in zvočnemu oblikovanju, ter serija predstavitev, predavanj in diskusij, PQ Pogovori.

Spominski sklop je bil sestavljen iz Fragmentov, razstave, ki predstavlja ikonične objekte in artefakte, medtem ko trajajoči projekt Vznik preči vsa tematska področja kvadrienala.

Nagrajeni projekti
Ob razširitvi razumevanja umenostnih praks, ki prečijo številna področja (scenografijo, kostumografijo, gledališko arhitekturo), je praški kvadrienale tudi mednarodna platforma za promocijo in počastitev tako uprizoritvenih kot vizualnih umetnosti, ki ima navsezadnje tekmovalni naboj. Letos je mednarodna strokovna žirija (Kate Bailey – predsednica žirije, Dorita Hannah, Tim Foster, Jim Clayburgh, Liu Xinglin, Sofia Pantouvaki, Robert Kaplowitz, Yaron Abulafia, Sodja Lotker, Omar Rajeh in Monica Raya) skupno podelila 28 nagrad v široki paleti kategorij.

Najprestižnejša, že omenjena zlata triga, je pripadla Severni Makedoniji za projekt Ta stavba zares govori. Gre za predstavitev performativne iniciative, ki jo je leta 2015 zagnala Fakulteta za stvari, ki se jih ne da naučiti iz Skopja. V zapuščenem bloku s centralnim dvoriščem in kinodvorano, ostanku začetka modernizma v Skopju, ki je bil zgrajen za železniške delavce malo pred drugo svetovno vojno (arhitekt Mihail Dvornikov), je kolektiv oblikoval možnost procesov izgradnje skupnosti, skupnega prostora in občutka pripadnosti. Performativno oblikovanje v tem primeru ni fizično, temveč se vije skozi preizkušanje transformativnih umetniških procesov, ki je zgradbo vrnilo v živo urbano tkivo, kot simbol pomembnosti skupnosti, solidarnosti in odgovornega delovanja na mikroravni, ki jih zadnje desetletje poskuša spregledati, prikriti ali agresivno izbrisati iz kolektivnega spomina.

Severnomakedonski paviljon Ta stavba zares govori je bil postavljen v razmerju 1:100 in je vključeval sežete predstavitve preteklih aktivnosti.

Pri snovanju nacionalnih pavilijonov so bili kuratorji bolj kot k postavitvi izdelane razstave povabljeni, da oblikujejo edinstvene scenske pokrajine, okolje močnega emocionalnega učinka, ki ponuja močno izkušnjo in hkrati predstavlja dela scenskih oblikovalcev. V kategoriji najboljše razstave v okviru Držav in regij (nacionalnih paviljonov) je žirija nagradila katalonski projekt Možni ukrepi (Katalonija 2004-2018), madžarsko Neskončno sipino in francoski Mikrokozmos.

V študentski sekciji pa so bili za najboljšo izkušnjo razstave nagrajeni Tajvan (Garderoba), Gruzija (Medea/Media) in Finska (Kolo), v kategoriji imaginativnosti razstave pa Italija (Praški eksperiment), Češka (Praga ni Češka) in Filipini (Passing Through: Lines and Borders).
Kot najboljša publikacija je žirijo prepričala Donatella Barbieri s knjigo Costume in Performance: Materiality, Culture, and the Body, z najboljšim kuratorskim konceptom pa Latvija s projektom ZRwhdZ.

Slovenski prispevek na PQ
Daljša kontekstualizacija in predstavitev količine programa ter širine pristopov, je nujna, da bi lahko bolje razumeli, kaj pomeni biti del kvadrienala in kakšno prepoznanje predstavlja uvrstitev v posamezni sklop. Sedmič se je v okviru nacionalne predstavitve, v sklopu razstave Dežel in regij, predstavila tudi slovenska delegacija. Paviljon je organiziral Muzeum, zavod za umetniško produkcijo, posredovanje in založništvo, predstavljen pa je bil v desnem krilu Industrijske palače. Instalacija pod naslovom Ukrivljen prostor je bila sestavljena iz knjižnega triptiha kot zaslona, ki predstavlja umetniška dela po izboru Barbare Novaković Kolenc: Uroša Belantiča (kostumografija v mjuzikalu Drago Ivanuša: Orlando, Mestno gledališče ljubljansko), skupine IRWIN (razstava Kapital 2018 v okviru predstave Ivo Svetina: V imenu matere, SNG Drama Ljubljana), Lea Kulaša (kostumografiji v dramski predstavi Immaculata – Hommage Tomažu Pandurju in baletni predstavi Edward Clug: Peer Gynt, SNG Maribor), Angeline Atlagić (kostumografija v baletu Simfonija otožnih pesmi – Hommage Tomažu Pandurju in scenografija skupine NUMEN za istoimensko predstavo, SNG Opera in balet Ljubljana) ter Mateje Bučar in Vadima Fiškina (kostumografija in scenografija za plesno predstavo Dvoriščno okno – Dancers without answers).

Vendar to ni bil edini dogodek s slovensko udeležbo – v sklopu PQ Pogovori sta projekt Daljave: Poezija na letališču predstavili tudi Tina Kozin in Saška Rakef. Kuratorja Pavel Drábek in Barbora Příhodová sta v program PQ Pogovori, ki v obliki diskusij in predavanj sledi sodobnim trendom v scenografiji in s kritiško refleksijo pristopa k umetniškemu sodelovanju v gledališču (vključujoč tehnike, procese in vire inovacij), povabila ne le uveljavljene ustvarjalce z različnih področij, temveč tudi umetnike na začetku njihove kariere. "S predavanji, začudenjem, dvomom, provokacijo, analitično in teoretično mislijo smo se želeli pokloniti ustvarjalnemu, intelektualnemu in kulturnemu bogastvu, ki ga odsevajo različni scenografski pristopi. Iskali smo slepe pege in tisto, česar še ne poznamo, raje kot da bi ponavljali to, kar nam je že znano. Želeli smo raziskati ne le podobo, artefakt in sporočilo, temveč tudi tisto nepoznano, potencialno, negotovo, enkratno in igrivo," sta zapisala kuratorja sekcije.

Zvočno-poetični dogodek Daljave je ustvaril 3. program Radia Slovenija – program Ars v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj, Cono in Letališčem Jožeta Pučnika, kjer se je dogodek tudi odvijal. Izveden je bil na svetovni dan poezije in je v živo proizvajal dinamično zvočno igro, sestavljeno iz interpretacij poezije iz pesniške zbirke Dotiki daljav, glasbeno in akustično generiranega gradiva, ki skupaj tvorijo zvočno-poetični del performans, in naključne, ostre zvočne krajine letališča. Zato je ne le zaradi simbolne vrednosti, mednarodne uveljavitve, potrditve inovativnosti zvočnega raziskovanja in kvalitete, temveč tudi zato, ker gre za projekt, ki je v prvi vrsti zvočno-poetični dogodek, pri katerem vizualna dimenzija, ki se ji posveča kvadrienale, ni izdatno poudarjena, uvrstitev na kvadrienale velik dosežek.

Z mislijo na scenografski in uprizoritveni kontekst PQ sta Tina Kozin in Saška Rakef predstavitev zvočno-poetičnega performansa usmerili k vprašanju vpliva zvočnih značilnosti ambientalnega prostora na režijo in dramaturgijo predstave. Zvočnost ima namreč to zmožnost, da oblikuje prostor, saj zaznamuje in menja vizualno ter prostorsko percepcijo. V zaprti prostor nadzorovanega gibanja in varnostnih predpisov, ki določajo osnovno zaznavo letališča, je performans interveniral z nenavadno gesto – poezijo. Sopostavitev obeh delov zvočne teksture je ustvarila dinamično zvočno pogajanje, ki je pokazalo, da ustvarjalnost težko prevlada nad realno materialnostjo, lahko pa jo vključi v drugo referenčno okolje in vsaj začasno odtegne od vsakodnevne samoumevnosti.

Kar je navsezadnje tudi eden od želenih učinkov Praškega kvadrienala scenskega oblikovanja in prostora.