Na razstavi, ki bo odprta do 14. septembra, predstavljajo ustvarjalske procese nizozemskega oblikovalca, njegove izdelke in njihovo aktualnost v smislu odnosa do naravnih virov in materialov kot idej socialnega oblikovanja. Po besedah Maje Vardjan, direktorice Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z razstavo predstavljajo tako umetnikovo pohištvo in predmete kot tudi njihovo relevantnost in aktualnost.

Izdelki z idejami socialnega oblikovanja
Po njenem mnenju je Rietveldovo oblikovanje zanimivo tudi zato, ker je demokratično in so v izdelke vcepljene ideje socialnega oblikovanja. Gre za ideje relevantnosti v odnosu do materialov in naravnih virov, razstava pa prikazuje še sočasnost zgodovine, idej, ki so takrat nastajale v evropskem prostoru, ter uporabe materialov in tehnologije.

Rietveldova zgodnja dela z abstraktnimi kompozicijami linij in ploskev odražajo ideje nizozemskega umetniškega gibanja De Stijl, ki je temeljilo na močnem geometrijskem vizualnem jeziku in veri v transformativno moč umetniških praks. Umetnik si je prizadeval za napredek in racionalno oblikovanje z raziskovanjem preprostih elementov in struktur, v nadaljnjem razvoju pa je eksperimentiral s takrat inovativnimi materiali in med drugim ustvaril stola Zig-Zag in Beugel.

Ansambel je prva razstava v Sloveniji z Rietveldovimi izvirnimi deli. Eksponati izhajajo iz zasebne zbirke pohištva in predmetov za dom. Zbirka, ki je nastajala od 90. let 20. stoletja, vsebuje mnoga temeljna dela iz Rietveldove mizarske delavnice, ustanovljene leta 1917, kjer je ustvarjal v tesnem sodelovanju z mizarjem Gerardom A. van de Groenekanom.

Rietveldove zapuščine ne obravnavajo izolirano, ampak jo postavljajo v kontekst zbirke MAO in modernističnega oblikovanja v Sloveniji. Slovenski oblikovalci ali arhitekti sicer niso delali po vzoru Rietvelda, je pa obstajala sočasnost oblikovalske in arhitekturne klime v obdobju med obema vojnama, ki je odpirala vprašanja novih, modernih načinov bivanja ter opremljanja, pove Maja Vardjan. Izdelki in projekti Otona Jugovca, Nika Kralja, Marjete Pirkmajer Kregar, Gizele Šuklje, Cirila Tavčarja med drugim z Rietveldovimi kosi povezujejo bodisi konceptualno, materialno ali časovno, pri čemer vstavljeni med Rietveldova dela z njimi tvorijo uglašeno celoto.

Razstava je nastala s podporo ministrstva za kulturo in veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji.