Z razstavo zaznamujejo lansko deseto obletnico arhitektove smrti, zato je zasnovana z mislijo nanj in njemu v spomin. Na razstavi sodelujejo Duša Jesih, Maruša Zorec, Miljenko Licul, Mirsad Begić, Nacho Criado, Roman Uranjek, Simon Kocjančič, Tanja Radež, Tadej Vaukman in Zora Stančič.

To raznoliko skupino formirajo torej vizualni umetniki, arhitekti in grafični oblikovalci, Ravnikarjevi prijatelji in sodelavci, ki se svojega kolega in mentorja spominjajo skozi osebne meditacije, pa tudi predstavniki srednje generacije, ki arhitekta osebno niso poznali ter bodo tako prispevali lastne neobremenjene interpretacije na eni strani njegove arhitekture in na drugi njega kot osebnosti, so zapisali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Ravnikarju ljuba in arhitekturno fascinantna Primorska
Leta 1943 rojeni Ravnikar je pretežni del svoje arhitekturne zapuščine ustvaril na Primorskem, v njemu tako ljubi in arhitekturno fascinantni krajini. V slovensko arhitekturno zgodovino pa se je zapisal tudi kot urednik, večkratni nagrajenec, predavatelj, mentor, intelektualec, svetovljan, družbeni kritik in neutrudni raziskovalec.

Arhitekture se ni loteval zgolj z mislijo na njene tehnične in oblikovne vidike, temveč tudi skozi etične, družbene in estetske premisleke. Kot urednik revije Piranesi in član uredništva AB – Arhitektov bilten, pa tudi kot vodja organizacijskega odbora Piranskih dnevov arhitekture ter s prepričljivim osebnim in strokovno udarnim angažmajem je vselej deloval povezovalno in stremel k tvornemu dialogu. Ob kopici raznolikih interesov in sodobnih uvidov je v našem prostoru pomagal vzpostaviti teoretski diskurz, ki je združeval interdisciplinarna umetniška in druga področja.

Osredinjenost na Ravnikarjevo figuro
Torej je popolnoma primerno, da deseto obletnico arhitektove smrti zaznamujejo z razstavo, za katero so umetniška dela prispevale avtorice in avtorji z različnimi delovnimi ozadji in likovnimi izrazi, ki pa v okviru razstave ostajajo osredinjeni na figuro Vojteha Ravnikarja, so še zapisali v muzeju.

Vojteh Ravnikar je leta 1973 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je pozneje tudi predaval. Med letoma 1977 in 1980 je sodeloval v skupini KRAS, v kateri so delovali še Matjaž Garzarolli, Marko Dekleva in Egon Vatovec. Leta 2003 je v sodelovanju z Robertom Potokarjem ustanovil arhitekturni biro Ravnikar Potokar.

Ravnikar je prejemnik številnih priznanj in nagrad. S skupino KRAS je leta 1980 prejel republiško Borbino nagrado in nagrado Prešernovega sklada, kot samostojni ustvarjalec je leta 1987 prejel še Plečnikovo nagrado, leta 1990 nagrado piranesi (1990) in šest let pozneje še priznanje piranesi. Za svoj arhitekturni opus je leta 2003 prejel tudi Prešernovo nagrado. Leta 2006 so mu podelili Herderjevo nagrado, leto pozneje pa je prejel še zlati svinčnik.

Razstava Vojteh, ki je pod kuratorstvom Piere in Kristine Ravnikar nastala v sodelovanju z Ravnikar Gallery Space, bo na ogled do 16. maja.