Sorodna novica Avtorji spomenika izbrisanim v obliki črke Ć po zmagi: "Dobivamo grožnje."

Projekt je nastal na pobudo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in organizacije Amnesty International Slovenije, ob podpori Centra Rog. Avtorji idejne rešitve spominskega obeležja v obliki zgornjega dela črke Ć so Vuk Ćosić, Aleksander Vujović in Irena Woelle. Že v fazi priprave je bil spomenik deležen širše podpore javnosti, vendar pa so avtorji dobivali tudi številne grožnje. To po njihovem mnenju dokazuje, da spomenik učinkovito nagovarja tudi aktualne družbene razmere.

Kolektivni spomin je dobil svojo podobo
"Del poprave krivic in zadoščenja izbrisanim je tudi to, da je o izbrisu treba vedeti in poskrbeti, da bodo vedeli tudi vsi za nami. Zato ohranjanje državljanskega spomina pomeni tudi graditi hrbtenico družbe in preprečiti, da bi se kaj takega lahko ponovilo," je ob odkritju spomenika dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

"Z opravičilom predsednika Pahorja v imenu države ob 30. obletnici izbrisa se je simbolno zaključilo obdobje zanikanja in relativizacije izbrisa, danes pa kolektivni spomin dobiva svoj simbol in svojo podobo," ugotavlja Nataša Posel.

Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA) Irfan Beširević, predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marko Perak, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, župan Zoran Janković in direktorica Centra Rog Renata Zamida.

"Ne obstajajo naučene zgodovinske lekcije, ki jih ne bi bilo treba več ponavljati"
Postavitev spomenika je simbolno dejanje, namenjeno spominu na več kot 25 tisoč ljudi, ki jih je republika Slovenija leta 1992 izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in jih s tem oropala pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče. Spomenik mora služiti tudi kot opomin, da se je treba iz zgodovine učiti, opozarja umetnik Vuk Ćosić. "Moj občutek je, da se kot družba ne učimo v polnem obsegu, da ne bi ponovili napake. Lekcija, ki sem jo jaz razbral iz te situacije, je, da je treba demokracijo vztrajno negovati. Ne obstaja naučena lekcija, s katero se potem ne bi bilo več treba ukvarjati," je umetnik poudaril v pogovoru za oddajo Dogodki in odmevi.

Kljub delni popravi krivic in opravičilu pa položaj izbrisanih še ni v celoti rešen.
Več kot polovici od 25.671 ljudi, ki so jih slovenske oblasti februarja 1992 nezakonito izbrisale iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, skoraj 32 let pozneje še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status, prav tako niso dobili odškodnine za povzročeno škodo.

"Naj bo ta park in ta spomenik majhen obliž na to rano, naj bo vsaj simbolika, naj se tukaj družijo ljudje dobrih misli, dobrih src in dobre energije, vam dajejo podporo in se pogovarjajo o tem, kako naj se takšne stvari nikoli več ne ponovijo," je zato na slovesnosti podčrtala ministrica Dominika Švarc Pipan. Ob tem jim je obljubila, da si bo prizadevala, da se bodo krivice dokončno odpravile v čim krajšem času. Ob tem je dodala. "Če je taka krivica storjena enemu izmed nas, je storjena vsem nam, je pogubna za človeštvo, je konec človečnosti."

Spomenik, ki živi z mestom
Direktorica Centra Rog Nataša Zamida je pojasnila, da je Park izbrisanih v celoti dostopen javnosti, obeležje pa ni le spomenik, ampak gre za predmet urbane opreme. "Gre za spomenik, ki je namenjen temu, da ga uporabljamo, da lahko nanj otroci splezajo, da se lahko ob njem fotografiramo, da ni ne preveliko ne premajhno, da se ob njem vsi v parku počutijo dobro," je naštela.

"Obliž na krvavo rano"
Odprtja spomenika so se danes udeležili tudi številni izbrisani. Predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marko Perak je dejal, da je odprtje spomenika zgodovinski dogodek. Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević pa je povedal, da izbrisani spomenika ne sprejemajo kot opravičilo, ampak kot opomin "sedanjim in prihodnjim oblastem in sedanjim in prihodnjim generacijam, da se kaj takega ne zgodi več".

Prireditev sta povezovala izbrisana Katarina Keček in otrok izbrisanih Ratko Stojiljković. Keček je dejala, da spomenik ne rešuje nobenih težav, je pa obliž na "krvavo rano izbrisanih". Stojiljković pa je dejal, da se je kot otrok izbrisanih od leta 1992 spopadal z institucionalnim rasizmom, ki še danes pušča močan odtis na našem šolskem in družbenem sistemu.

Kontroverzni začetki Centra Rog še niso pozabljeni
Ob odprtju so si govorci izmenjali tudi nekaj očitkov. Župana Zorana Jankovića je zmotilo, da se Nataša Posel ni zahvalila njemu kot županu, ker da spomenika brez mestne uprave ne bi bilo. Omenil je tudi očitke nekdanjih Rogovcev o rušitvi Tovarne Rog. Stojiljković pa kot nekdanji uporabnik Roga meni, da je rušitev Roga največji izbris na področju kulture, krivec tega izbrisa pa da je Zoran Janković.

Odkritja spomenika so se med drugim udeležili tudi prvi predsednik republike Milan Kučan, svetovalka predsednice republike Tatjana Bobnar ter ljubljanski podžupani in mestni svetniki.

V prostorih Centra Rog bo do 11. novembra na ogled razstava portretov izbrisanih in njihovih otrok avtorja Boruta Krajnca z njihovimi citati.