Predaval je na 30 univerzah po svetu, brez njega pa ne bi bilo niti študija krajinske arhitekture na Hrvaškem.

Ogrin, ki je med drugim predaval na Harvardu, v Zagrebu in Pekingu, je na področju urejanja prostora opravil pionirsko delo. Krajinski arhitekturi na Slovenskem je utiral pot tako na področju izobraževanja kot praktičnega strokovnega dela, njegova teoretska misel pa je mejnike postavljala tudi v svetovnem merilu, so na strani Društva krajinskih arhitektov Slovenije o kolegu zapisali sodelavci z Oddelka za krajinsko arhitekturo.

Skrb za razvoj strokovnega jezika v slovenščini
Večji del dolgoletnega raziskovalnega dela je Ogrin posvečal svetovni vrtnoarhitekturni dediščini. Leta 1994 je na podlagi teh raziskovanj izdal knjigo Vrtna umetnost sveta, ki je kmalu zatem izšla v treh svetovnih jezikih, angleščini, nemščini in italijanščini. Ves čas je skrbel za razvoj strokovnega jezika v slovenščini in mu je prav s to knjigo zastavil ustrezen besednjak. Nadgradil ga je v svojem zadnjem delu, knjigi z naslovom Krajinska arhitektura, v kateri je zapisal temelje stroke in začrtal njeno poslanstvo. Vse svoje monografije je opremil tudi z vrhunskimi fotografijami krajin.

Raziskovalno teoretsko delo je Ogrin ves čas dopolnjeval s prakso in v svoji bogati karieri prejel vrsto nagrad na javnih krajinskoarhitekturnih natečajih. Med temi izstopajo zlasti njegovi projekti za pokopališča v Novi Gorici, na Ptuju in v Novem mestu. Poleg različnih ureditev v slovenskem prostoru je v zadnjih letih svojega ustvarjanja uresničil tudi nekaj svojih idej o oblikovanju zelenega mestnega prostora na Hrvaškem.

Ogrin je za svoje delo prejel več priznanj, med njimi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, dvakrat Plečnikovo nagrado, nagrado Akademije umetnosti v Münchnu, Evropsko nagrado za urejanje krajine.