Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"James Bond je bil v največjem delu plod zveze med Ianom Flemingom in njegovo ženo Ann," so povedali pri dražbeni hiši Sotheby's, kjer so na dražbo uvrstili njuna pisma, polna misli o spolnosti in ljubezni.
Le kratek čas po tem, ko je Nick Cave izdal nov, kar dvojni album Ghosteen, so v Danski kraljevi knjižnici v Københavnu napovedali, da pripravljajo razstavo o njegovem življenju in karieri, z naslovom Stranger Than Kindness – The Nick Cave Exhibition.
Pred filmom Zgodbe iz kostanjevih gozdov je evropska premiera, ki jo bo doživel na 23. mednarodnem festivalu Tallin Black Nights, nekaj dni pozneje bo deležen še azijske, in sicer na 50. mednarodnem indijskem festivalu v Goi.
Michelangelova marmorna skulptura, naslovljena Polaganje v grob, ki jo hranijo v firenškem stolniškem muzeju (Museo dell'Opera del Duomo), bo deležna restavratorskih del, ki jih bodo lahko obiskovalci muzeja v celoti spremljali v živo.
V newyorški Metropolitanski operi je trenutno na programu sveže operno delo Philippa Glassa, naslovljeno Akhnaten (slov. Ehnaton), ansamblu te znamenite hiše pa prvikrat dirigira Karen Kamenšek, Američanka slovenskega rodu.
Letošnjega 24. novembra mineva natanko sto let, odkar se je pesnica in potopiska Alma Karlin podala na pot okrog sveta. Vsestranska ustvarjalka Nika Solce je njeno nepoznano poezijo uglasbila na albumu Ko duše pokličem, ki ga bo predstavila drevi.
Kolumbijski kandidat za tujejezičnega oskarja (in eden od nagrajenih filmov Liffa) je hipnotičen, neverjetno gledljiv zdrs v anarhijo, ki pokaže, kako zlahka s posameznika v resnici odpadejo spone civilizacije.
Novela Mašenka pisateljice Petre Brecelj nas s pretanjenim občutkom popelje v vsakdan protagonistke Maše in petletne Mašenke, za katero bralec predvideva, da je njena hčerka.
Zapuščino olimpijca Leona Štuklja bo po novem hranili Dolenjski muzej v njegovem rodnem Novem mestu. Pogodbo o tem so z njegovo hčerjo Lidijo Pauko podpisali te dni.
"Vsaka od pokrajin gotovo prinaša svoje specifike v našo glasbo, a je vse skupaj morda le preveč zapleteno, da bi bilo po takšnem eksperimentu smiselno delati zaključke," pravi zasedba Širom, "nagnana" skupaj iz prekmursko-tolminsko-kraških vetrov.
Nagrada vodomec jubilejnega festivala Liffe gre ruskemu filmu Prekla režiserja Kantemirja Balagova. Festivalsko občinstvo pa je najbolj prepričal japonski film Vsak dan je dober dan Tatsushija Ohmorija.
Društvo Slowind se počasi poslavlja od organizacije festivalskih ciklov. Svojo obvezo bo društvo, ki je 20 let organiziralo istoimenski festival sodobne glasbe, izpolnilo še z dvema koncertoma v tem letu.
Iz starega v novo življenje je tema, ki povezuje letošnje Piranske dneve arhitekture. Na 37. izvedbi, ki se danes začenja v Avditoriju Portorož, se bodo udeleženci spraševali o tem, kako živeti s preteklostjo, kako jo začutiti, prepoznati in vrednotiti.
Zakaj se odločamo za bivanje v dvoje, kje iščemo srečo in zakaj vztrajamo v zvezah, čeprav v njih trpimo? To je nekaj vprašanj, s katerimi se ukvarja igra Gospa z morja Henrika Ibsena, ki jo je na oder ljubljanske Drame postavil režiser Tin Grabnar.
Indijski režiser Ritesh Bratra šest let po Okusih po ljubezni znova prinaša novo toplo, a hkrati grenko-sladko zgodbo iz Mumbaja, v kateri se v nenavadnih okoliščinah rodi ljubezen, ujeta v predsodke indijske družbe.
Z brazilskim filmom Greta se danes odpira festival LGBT, ki letos prinaša 26 celovečernih in 16 kratkih filmov iz 30 držav. Organizatorji usmerjajo pozornost predvsem v produkcije, ki naslavljajo transspolne in interspolne teme.
Nobelovka Svetlana Aleksijevič je za svojo prvo knjigo Vojna nima ženskega obraza (1983) zbirala zgodbe ruskih žensk, ki so se v drugi svetovni vojni borile na strani Rdeče armade - kot bolničarke, ostrostrelke, tankistke, pilotke, topničarke ...
Diana Budisavljević je bila Avstrijka, ki je v času NDH iz Jasenovca rešila več kot 10.000 srbskih otrok. Njena zgodba je bila pozabljena, vse dokler v roke režiserke Dane Budisavljević, tudi zaradi istega priimka, ni prišel Dnevnik Diane Budisavljević.
Ni se držal teksta in bil zato mora za realizatorje TV Dnevnika, ilegalno se je odpravil v Salvador, pomembne podatke o prevratih v Vzhodni Evropi in pa o italijanski politiki je dobival tudi prek zveze v Opusu Dei, v Berlin je šel na vrat na nos ...
Neveljaven email naslov
