Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Direktor slovitega Rijksmuseuma je javno pozval k vrnitvi pred leti ukradene slike Fransa Halsa. V teh dneh se namreč pripravlja na odprtje velike pregledne razstave del tega mojstra 17. stoletja, a brez "čudovitega" platna, vrednega 15 milijonov evrov.
Na Vodnikovi domačiji Center se danes začenja nov ciklus petih predavanj Vodnik po humanistiki z naslovom Evropa?. Program tokratnih tematskih večerov obsega javna predavanja o Evropi z družbenega, zgodovinskega, teoretskega in političnega vidika.
Nizozemski paviljon bo na letošnjem beneškem bienalu razstavljal skulpturo, ki uteleša jezni duh belgijskega častnika, obglavljenega med vstajo v Kongu v tridesetih letih 20. stoletja. Belgija na bienalu razstavlja v sosednjem paviljonu.
Fotoreporter Marjan Ciglič, ki bi letos praznoval stoletnico, je znal biti v pravem trenutku na pravem mestu, pa naj so bili trenutki veseli ali pa žalostni. Na novi razstavi so zbrani samo tisti veseli.
Nova številka newyorške revije za sodobno ilustracijo 3x3 Magazine prinaša 17-stransko predstavitev opusa ilustratorke Alenke Sottler. Tako obširna predstavitev je veliko priznanje za slovensko ilustracijo ter prispeva k njeni prepoznavnosti v svetu.
Prvi napovednik za Marvelov blockbuster Deadpool & Wolverine, ki je premiero doživel med Super Bowlom, je v prvih 24 urah nabral 365 milijonov ogledov in postal najbolj gledan filmski napovednik v zgodovini.
V 94. letu starosti se je poslovila dramska igralka Mihaela Novak, ki je bila članica igralskega ansambla SNG-ja Drama Ljubljana od leta 1952 do upokojitve leta 1992, so sporočili iz ljubljanske Drame.
Kaj se zgodi, če umetnost ustvarimo na način, kot to naredi umetna inteligenca, in pri tem nastane novi koncept (ne)lastništva in javno-zasebne lastnine, da smo torej solastniki slike kar vsi Zemljani? Koncept na razstavi Last obravnava The Miha Artnak.
Džezovski festival Zvončki in trobentice letos zaznamuje desetletnico ustanovitve. Letošnji dvodnevni program prinaša nastope osmih zasedb, od tega je ena avstrijska, čeprav gre za slovensko džezovsko ustvarjalnost.
Gledališče je efemerna stvar: ohranja se samo v spominu, spomin pa se spreminja. Ampak to me ni nikoli skrbelo.
V Galeriji DLUM 13. februarja ob 18. uri odpirajo razstavo del Zdravka Kokanovića - Kokija z naslovom Verzi ljubezni, ki bo na ogled do 9. marca. Razstava prinaša fotografije, risbe, skulpture in slike s poudarkom na zadnjih treh letih ustvarjanja.
Od leta 2012 13. februar zaznamujemo kot svetovni dan radia. Unesco je ta dan izbral v spomin na leto 1946, ko je začel oddajati Radio Združenih narodov. Radio se je v zadnjih sto letih izkazal za ključni medij pri ohranjanju svobode mnenj in izražanja.
Na natečaju za rešitev za projekt Baragovo semenišče je prva nagrada pripadla skupini arhitektov, v kateri so Matej Vozlič, Denis Hitrec, Tadej Urh, Anja Rudof in Zala Babič. Nagrajene in druge idejne rešitve so zdaj na ogled na razstavi v Mestni hiši.
Na februarskem večeru urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu z naslovom Sredi domovine se bosta 13. februarja ob 18. uri predstavili tržaški Slovenki Katerina Kalc in Dunja Jogan.
"Kako se je podeželski kurent udomačil v mestu in karnevalskih sprevodih, kdo vse je danes kurent, čeprav nekoč ni smel biti?" sta dve izmed vprašanj, na katera poskuša odgovoriti nov dokumentarni film TV Slovenija, naslovljen Tipično slovensko: Kurent.
Znanstveniki so tako rekoč po naključju odkrili 971 metrov dolg zid, ki se razteza na morskem dnu vzdolž Mecklenburškega zaliva, za katerega verjamejo, da so ga zgradili lovci na kopnem ob nekdanjem jezeru ali močvirju pred več kot 10.000 leti.
Pesmi za kukavice Marjana Pungartnika so vsebinsko, slogovno in izrazno izrazito sodobna pesniška zbirka, v kateri se zrcali duh časa, zato je avtorjev zapis na koncu, da so pesmi nastale v 80. letih preteklega stoletja, presenetljiv.
"Ko sem prebrala scenarij za odprtje olimpijskih iger v Sarajevu, je bila moja prva reakcija: Tega pa že ne bom delala," se spominja scenografka Meta Hočevar. Kako je torej od organizacijskega komiteja dobila zeleno luč, da spektakel preoblikuje po svoje?
Če so kurenti včasih hodili le po vaseh in so njihovi obhodi vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, jih zdaj pogosto vidimo tudi v mestih in karnevalskih povorkah. Kaj je ostalo in kaj nastalo iz tega simbola slovenske identitete?
Ko pišem, si poskušam zamisliti nekaj, za kar mislim, da še ne obstaja, izhajajoč iz predpostavke, da je vse že napisano.
Neveljaven email naslov
