V Galeriji S na Ljubljanskem gradu bodo danes odprli razstavo z naslovom Sreča in veselje na fotografijah Marjana Cigliča. Razstava je prva v seriji več dogodkov in razstav ob letošnji 100. obletnici rojstva Cigliča, legendarnega fotografskega mojstra in enega izmed najvidnejših slovenskih fotoreporterjev v drugi polovici 20. stoletja.

Ciglič je bil med drugim izjemen portretist, umetnost njegovega dela pa prikazujejo pristna čustva na fotografijah, ki so kombinacija znanja, predvidevanj in povezanosti z osebami na fotografiji. Fotografije na razstavi bodo obiskovalce popeljale po zabavnih in veselih motivih ljudi ob različnih situacijah, jim narisale nasmeh na obraz in jih spomnile na lepe trenutke v življenju, so ob razstavi zapisali v javnem zavodu Ljubljanski grad.

Ciglič se je rodil leta 1924 v Kranju. S fotografijo se je prvič srečal v fotografskem ateljeju Franca Juga v Kranju. V času nemške okupacije med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer je izkusil vojno vihro vzhodne fronte. Po enajstih mesecih mu je uspelo dobiti dopust, ob prvi priložnosti je dezertiral in se pridružil partizanskim enotam, kjer so mu bile zaupane tudi vojaške in politične funkcije. Konec vojne je dočakal hudo ranjen v partizanski bolnišnici Pavla.

Po demobilizaciji leta 1946 je najprej delal v fotografskem studiu v Ajdovščini in Vipavi, potem pa je bil premeščen v Ljubljano v Fotolik. Leta 1949 so ga aretirali in za enajst mesecev poslali na Goli otok. Po vrnitvi domov so mu vrnili staro delovno mesto v Fotoliku, kjer je ostal do leta 1956, nato se je za leto dni zaposlil pri Foto Potrču. Leta 1957 se je na večkratno pobudo novinarjev iz Dnevnika odločil, da se pridruži Dnevnikovi ekipi, ki ji je ostal zvest vse do leta 1997 oz. dokler je zmogel fotografirati.

Ciglič je bil tako prisoten pri časopisu Dnevnik skoraj od začetka (1951) in rasel skupaj z njim, hkrati pa je bil eden najvidnejših posameznikov pri nastanku in delovanju Nedeljskega dnevnika, ki je prvič izšel leta 1962. Njegov izjemni fotografski opus je nastajal več kot 40 let in je ocenjen na okvirno 300.000 posnetkov. Fotografije prikazujejo različne vidike, od pomembnih političnih dogodkov, do na videz preprostih vsakdanjih trenutkov, zato so dragocen dokument prikazovanja časa in razumevanja življenja Slovencev. Za svoje delo je prejel več nagrad, med katerimi najbolj izstopata Petkova plaketa, ki jo je prejel leta 1973, in Tomšičeva nagrada, ki jo je prejel leta 1980. Umrl je leta 1998.

Priprave na osrednjo razstavo
Časopisna hiša Dnevnik je njegov fotografski opus prepoznala kot pomembno nacionalno kulturno dediščino, zato ga je leta 2001, ko je praznovala 50. obletnico, podarila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Tam bodo ob letošnjem jubileju tudi pripravili osrednjo razstavo, ki bo prikazala Cigličevo življenje in delo.