Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hrvaški režiser Rajko Grlić je začel v Zagrebu snemati novi igrani celovečerni film Svemu dođe kraj. Njegov zadnji film, Ustava Republike Hrvaške iz leta 2016, je nastal v slovenski koprodukciji, velja pa za enega najbolj nagrajenih hrvaških filmov.
V okviru debate, ki je na temo Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega festivala potekala na uredništvu LUD Literature, so sodelujoči poudarili pomen prisotnosti poezije, filozofije in otroške literature, ideja je postavitev avtorjev v dialog s svetom.
Na Intimnem odru v GT22 v Mariboru bodo danes premierno uprizorili avtorsko predstavo kolektiva Reaktor z naslovom Krik: Vrzeli.
Na razstavišču artKIT v Mariboru danes odpirajo razstavo Hranilnik za umetnika slikarja in kiparja Jožeta Šubica. Na njej predstavlja razbite unikatne hranilnike, ki jih je izdelal za prejšnje razstave.
Z obnovitvijo Plečnikovega avditorija je Ljubljana dobila nov prostor za kulturne prireditve, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega dogodki so praviloma brezplačni in spoštljivi do naravnega parka ter njegovih obiskovalcev.
Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor sezono odpirata s premiero kultne Mozartove opere Čarobna piščal, ki "občinstvu ponuja več kot le pravljice, občudovanja vredno lahkotnost visokih koloratur in dunajsko razsvetljensko komedijo".
V Galeriji Kambič, ki deluje v okrilju Belokranjskega muzeja v Metliki, bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo Onkraj beline šestih območnih likovnikov.
O čem govori neka knjiga? Pisatelj Mohamed Mbougar Sarr v romanu Najskrivnejši spomin človeštva piše, da je edini možni odgovor na to vprašanje "o ničemer".
V nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki bodo v prihodnjih mesecih bivala fantazijska bitja Damijana Kracine, težko opisljive forme, s katerimi umetnik odpira vprašanje distopičnih, ne pa nujno povsem neverjetnih prihodnosti bitij tega sveta.
Trideset let mineva od smrti Mateja Bora, ki je za seboj pustil dragoceno zapuščino pronicljive poezije in dramatike. Prav danes se bodo književnikovega slovesa spomnili s premiero dokumentarnega filma Rob je tam/Matej Bor.
Letos je svoje mesto v nacionalnem registru nesnovne dediščine dobilo Jurjevo koledovanje, kakršnega poznajo na Sevniškem.
Ni naključje, da se nam ob motrenju novih del slikarja Arjana Pregla v misli prikradejo znane podobe iz zgodovine umetnosti: slikar namreč ob spoštljivem priklanjanju velikim predhodnikom z ironijo premišljuje o sodobnosti in protislovjih družbe.
"Med pandemijo sem si zadala cilj, da bom vsak dan napisala eno pesem. Ta projekt je trajal leto in pol. Seveda mi vsak dan ni uspelo, a pisala sem redno in nazadnje sem imela več kot dvesto pesmi," se spominja pesnica Ilma Rakusa.
Po nedavnem razkritju o presenetljivo velikem številu predmetov, ki so čez leta izginili iz Britanskega muzeja, se je ta nekdaj ugledna ustanova obrnila na javnost v iskanju njih. "Če imate pomisleke ali če imate druge informacije," piše v pozivu.
Že naslov zbirke pesmi Vinka Möderndorferja Samota in uvodna pesem z enakim naslovom povesta, kaj je vodilna tema.
Slavno drevo, ki je skoraj dve stoletji stalo ob Hadrijanovem zidu, ki je večji del rimske vladavine predstavljal severno mejo rimskega cesarstva, je bilo po besedah oblasti "namerno posekano" v očitnem dejanju vandalizma.
Shodi za pravice žensk, ki vedno znova potekajo na različnih koncih sveta, opozarjajo, da upor in boj za pravice žensk ni stvar preteklosti. Letošnji festival Mesto žensk zato v središče postavlja prav pojem upora.
V Hiši otrok in umetnosti v Ljubljani se 28. septembra s popoldansko lutkovno predstavo Grdi raček v izvedbi Lutkovnega gledališča Tri in Lutkovne skupine Bobek začenja drugi Vikend neodvisnega lutkovnega gledališča.
Kot del programa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru izpostavljene stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork.
Če je kdo mislil, da je radijska igra mrtva, da je to le neka slepa umetnost, ki jo posluša samo nekaj ljudi, se je prekleto motil! Ne – radijska igra je še kako živa in zelo popularna. Pa ne samo pri nas, ampak tudi v Evropi in po svetu.
Neveljaven email naslov
