Ob izidu junijsko-julijske številke revije Literatura, posvečene gostovanju Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, je na uredništvu LUD Literature potekal pogovor na temo Kaj bo prinesel Frankfurt? Na njem so sodelovali Andrej Blatnik, Urška Černe in Miha Kovač, pogovor pa je moderiral Gregor Podlogar.

Dogodek je bil usmerjen v razmišljanje o tem, kakšna je vloga Frankfurtskega knjižnega sejma v literarnem svetu, kakšen je njegov vpliv na založništvo in pisanje ter kaj naj bi z gostovanjem Slovenije kot častne gostje na tem največjem knjižnem sejmu pridobili slovenski avtorji in avtorice, so zapisali pri založbi.

Sodelujoči so se strinjali, da lahko sejem prinese veliko, vendar je za to ključna ohranitev podpornih mehanizmov za prevajanje v tuje jezike, poroča STA. Ob tem so dodali, da je letošnja predstavitev Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu največja predstavitev Slovenije na področju kulture v tujini do zdaj.

Slovenija doslej na Frankfurtskem knjižnem sejmu namreč ni bila relevantna "niti kot geografska niti kot državna in kulturna entiteta", je poudarila prevajalka iz nemščine in soustanoviteljica festivala Pranger Urška P. Černe. Stvari se zaradi položaja Slovenije na sejmu letos spreminjajo, saj je v zadnjem letu kar 67 založb v svoje programe sprejelo slovenske avtorice in avtorje, zaradi česar so slovenski avtorji bistveno bolj prisotni v nemškem prostoru, kot so bili prej.

Prihodnost v prevodih
Tudi pisatelj in urednik Andrej Blatnik meni, da so slovenske številke postale "zelo impresivne". Priložnost za ustvarjanje rezultatov v prihodnosti vidi predvsem v prevodih, za kar pa je treba ohraniti podporne mehanizme za prevajanje v tuje jezike. “Brez tega v današnjem svetu, vsaj kar zadeva kakovostno književnost, ne gre," je poudaril.

Tudi sokurator programa predstavitve Slovenije kot častne gostje letošnjega sejma Miha Kovač meni, da je od njegovega prvega obiska sejma do danes Slovenija naredila izjemen napredek, kljub uspehu pa verjame, da je prostor za izboljšave še veliko. Dodal je še, da je Slovenija majhna država, iz česar je bilo "treba narediti veliko zgodbo".

Sorodna novica Jürgen Boos: Nekaj posebnega je, da Slovenija v Frankfurt prinaša pesmi

Sejem tudi priložnost za sklepanje poslov
Poudaril je še, da je Frankfurtski knjižni sejem profesionalni knjižni sejem, v ospredju katerega je kljub bogatemu programu vendarle sklepanje poslov. Del sejma so seveda tudi različni literarni dogodki, ki potekajo po več lokacijah v mestu in tudi na samem sejmu, potekajo pa v nemščini.

Ker je obiskovalcem sejma v interesu predvsem tekoča knjižna produkcija, vse države častne gostje tam predstavijo knjige, ki so v zadnjih dveh letih izšle v nemščini. V osredju slovenske predstavitve v Frankfurtu bo tudi poezija, ki je po Kovačevem mnenju v Frankfurtu sicer prisoten, vendar marginalen žanr. Ob tem je še posebej izpostavil dvojezično antologijo slovenske poezije Mein Nachbar auf der Wolke. Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Moj sosed na oblaku. Slovenska lirika 20. in 21. stoletja), ki je izšla pri založbi Carl Hanser iz Münchna, za katero meni, da bo za seboj potegnila vrsto drugih izdaj.

Večji poudarek na poeziji in filozofiji
Blatnik je dodal, da bo slovenska predstavitev v Frankfurtu drugačna od drugih tudi zaradi izrazite prisotnosti otroške literature, teorije založništva in filozofije, saj je najbolj brani in prevajani slovenski avtor še zmeraj filozof. Ker zadnji dve kategoriji veljata za zahtevno branje, so pripravili manifest o branju na višji ravni, ki bo deloval kot neke vrste najava slovenskega gostovanja, je poudaril Kovač. Manifest so podpisale ugledne organizacije s področja literature, objavljen pa bo 10. oktobra.

Kovač je še povedal, da je slovenska ekipa pri pripravi programa nadgradila koncept postavitve avtorjev v dialog s svetom, ki so ga deloma razvili Gruzijci in Norvežani. To so naredili na način, da bodo večino dogodkov moderirali nemški novinarji, direktorji literarnih hiš in pisatelji, so še zapisali pri STA-ju.

Po Kovačevem mnenju je ključno, da se slovenski avtorji in založniki naučijo komunikacije na mednarodnem odru, poudarja pa tudi, da je posel z avtorskimi pravicami posel z zvezami in poznanstvi, kjer je potrebnega veliko socialnega kapitala.