Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
19.1.2021
Elif Shafak je poleg nobelovca Orhana Pamuka verjetno mednarodno najbolj znano ime sodobne turške književnosti, četudi zadnja leta piše v angleščini in živi v Londonu, kamor se je preselila zaradi sodnega preganjanja.
18.1.2021
Prvi pogled na peto samostojno knjigo kraškega ustvarjalca Davida Terčona Vračanje v gnojnico sanj dokazuje, da je mogoče zgolj v črno-beli tehniki oblikovati kakovostno knjigo. Oblikoval jo je David Terčon.
13.1.2021
Iztok Osojnik je med drugim pesnik, pisatelj, esejist, literarni kritik in prevajalec. Izdal je že več kot trideset zbirk poezije, preveden je v več kot petindvajset jezikov in je prejel več domačih in mednarodnih književnih nagrad.
12.1.2021
Stephena Kinga poznamo predvsem po knjižnih masivih v žanru grozljivke, manj kot štiristo strani dolgi romani so pri njem precejšnja redkost, zato velja ob prevodu štirih novel ali "dolgih kratkih zgodb" pripisati, da gre dobesedno za kratko-časno branje.
9.1.2021
Monografija filozofinje, pesnice in pisateljice Marije Švajncer Veselje do življenja ali filozofija radoživosti seznanja bralca z avtoričinimi osebnimi pogledi na življenje in vrednote.
7.1.2021
Tomo Podstenšek se v svojem šestem romanu Kar se začne z nasmehom ukvarja z vplivom in posledicami lažnih novic. V središče zgodbe je postavil malega človeka, Feliksa, ki mu kljub srečnemu imenu v življenju ni ravno z rožicami postlano.
6.1.2021
Pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Ivo Svetina je s pesniško zbirko Črepinje vrča, ki ga nikdar ni bilo vnovič prepričal. Tokrat z iskanjem jaza po različnih svetovih in s poglobljenim razmišljanjem o samem bistvu, življenju in smrti.
5.1.2021
Dekalog kratkih zgodb poljske nobelovke, bookerjeve in vileniške nagrajenke Olge Tokarczuk bi lahko ohlapno poimenovali tudi zgodbe z margine.
3.1.2021
"Dajte mi deklico v dojemljivih letih in za vse življenje bo moja," izreče učiteljica Jean Brodie in ta stavek lahko beremo kot njen moto.
29.12.2020
Naslov druge pesniške zbirke pesnice, umetnice in oblikovalke Matee Gorjup Pišem nakazuje poetološko tematiko, uvodna pesem, ki naslov širi v Pišem ti z mojimi očmi, pa da bo upesnjena ljubezen. In res.
28.12.2020
Zbirka v knjižni obliki še neobjavljenih besedil Cirila Kosmača Lovim pomladni veter prihaja k nam v letu obletnic.
27.12.2020
Z veliko pozornostjo občil je bila pred kratkim pospremljena Rebulova zadnja knjiga, izšla dve leti po njegovi smrti.
24.12.2020
Naslovnico zbirke Tomaža Lapajneta Dekleve Zelo kratke zgodbe krasijo osebna imena v različnih oblikah pisave. Ženska in moška osebna imena so tudi vodilo njegovih res kratkih zgodb, razvrščenih po abecednem redu.
23.12.2020
Breze Aleša Bergerja pred bralcem razprostirajo štirideset drobnih pogledov v vsakdan pisatelja, ki se je v času epidemije osamil v počitniški hiši na Gorenjskem.
22.12.2020
Boštjan Videmšek je eno najprodornejših in najbolj verodostojnih, osebno angažiranih peres slovenskega novinarstva. Ugled si je pridobil s poročanjem z vojnih žarišč.
18.12.2020
Na vprašanje, kako se je odločila, da bo v romanu Kratka zgodovina Gibanja zasledovala idejo o feministični distopiji, je avtorica odgovorila, da ji pogled, ki ga v odnosu do žensk v sodobnosti gojijo moški, ni všeč.
15.12.2020
Marko Kravos je v pesniški zbirki Matični vosek s podnaslovom pesmi in beležke prikazal trenutno obdobje na zanj značilen način – z ironijo. Tokratna problematika je koronski čas, čas, ki je z njegovega vidika poln vprašanj, kritike in tudi posmeha.
11.12.2020
Marguerite Yourcenar je zbirko Orientalske novele prvič objavila leta 1938. Oznako orientalski je razumela zelo široko, saj je z njo zajela tudi Kitajsko, ki jo je na primer Nouveau petit Larousse illustré (1927) razumel kot oddaljeni, skrajni Orient.
9.12.2020
Naslov nove pesniške zbirke Iztoka Osojnika Maraton puhlosti in nesmislov odseva vsebinsko in stilistično zasnovo zbirke, s katero se na neki način vrača k mladostniškim umetniškim eksperimentom, pri kakršnih je sodeloval v 70. letih preteklega stoletja.
5.12.2020
László Krasznahorkai nas je v Sloveniji obiskal tretjič, prvič kot gost in nagrajenec Vilenice, še preden je bil preveden v slovenščino, drugič pred petimi leti z romanom Vojna je vojna, tretjič pa v teh dneh s kolekcijo kratkih zgodb Svet gre naprej.
Neveljaven email naslov
