In da meni, da ta pogled ni pošten in da bi ga bilo treba spremeniti.

Roman naj bi bil poskus zamišljanja, kako to storiti. V nadaljevanju je še omenila, da ji je vprašanje, ki v romanu predstavlja izhodišče Gibanja "Mami, zakaj je ta ženska naga?", res postavila njena tedaj petletna hčerka, ko sta šli mimo nekega reklamnega plakata.

Ti avtobiografski podatki pomenljivo korespondirajo tudi s samo strukturo romana; ta je zasnovan kot spominska pripoved zaposlene v eni od ustanov gibanja, ki pa se ne dotika kakršnegakoli specifičnega dogajanja. Zgodbe v klasičnem smislu roman pravzaprav ne podaja; strukturiran je kot opis prevzgoje internirancev (in internirank) v prevzgojnih ustanovah gibanja ter ponuja uvid v vznik, razvoj in ideologijo gibanja.

Kratka zgodovina Gibanja je besedilo, ki ga je zvrstno, pa tudi idejno težko opredeliti, saj se izmuzne vsakemu poskusu opredelitve – in to je njegova največja odlika. Omogoča raznolike, celo izključujoče se interpretacije oziroma branja. Ključno vlogo pri tem, katero interpretacijo izbrati, ima položaj osebe, ki je knjigo vzela v roke.

V skladu z navedenimi avtoričinimi pojasnili o nastanku dela lahko roman beremo kot distopijo, ki prikazuje, kako daleč bi morali iti, če nam bi bil cilj popolno izkoreninjenje objektivizacije žensk. Pri tem se na ozadju diktature novega sistema razkriva naturalizirana diktatura "starosveta", kakor avtorica prekrstila aktualno realnost, v kateri so ženske prisiljene nenehno zakrivati in modulirati lastno telo, se reducirati nanj in njegove lastnosti, in kjer je ženska gledana, namesto da bi sama gledala, kot pravi pripovedovalka romana. Diktatura novosveta je tako porojena iz nemožnosti spremembe tega stanja, ki se ohranja kljub več stoletij obstoječemu gibanju za pravice žensk in različnim feminizmom. Hkrati lahko to interpretacijo obrnemo tudi na glavo – pač, odvisno od lastnega položaja – in opažamo predvsem težave novega, v romanu predstavljenega sistema. Ta je šele prava diktatura, lahko ugotavljamo. Roman lahko tako beremo kot napotitev k uravnoteženosti ideologij in svarilo pred "radikalnim feminizmom", pri čemer ne merimo na radikalni feminizem kot eno izmed teoretskih usmeritev, temveč preprosto na politično skrajno obliko feminizma; roman je s te perspektive mogoče brati kot antifeminističen.

Gibanje od moških zahteva nič manj kot izkoreninjenje impulza vzburjenja ob površinskih, zunanjih dražljajih; pričakuje, da bodo moške enako vzburjala različna telesa, vključno s starimi, zabrazgotinjenimi, invalidnimi … telesi, saj bo izhodišče vzburjenosti pravzaprav privlačnost notranjih značilnosti ženske. Prevzgoja pa stremi k temu, da moški brez poznavanja, razumevanja in emocionalne vezi z žensko ne dobi več erekcije.

Ta zastavitev omogoča, da Kratko zgodovino Gibanja beremo tudi kot parodično distopijo; ideologija v romanu se namreč kar v nekaj točkah prekriva z alt-right predstavami o feminizmu in njegovih končnih ciljih, toda z vidika feministične teorije je ideologija Gibanja silovito popreproščena in izkrivljena. Govorimo lahko kvečjemu o odsevu nekaterih feminističnih idej in nastavkov, nekoliko večja je morda prekrivnost ideologije v romanu in radikalizirane teorije "telesne pozitivnosti". V osnovi pa ideologiji Gibanja v romanu manjka razumevanje sistemskih vprašanj, ki jih naslavlja feminizem, posebej ekonomskih, gospodarskih in političnih, ob tem pa prihaja do pomikanja problematik v zasebno sfero in z družbenih skupin na posameznike, kar je ravno nasprotno od tega, kar poskuša narediti večina sodobnih feminizmov. Po drugi strani pa tudi ta interpretacija romana ni brez lukenj; besedilo namreč v ozadju, v drugem planu, odpira številna sistemska družbena vprašanja. Svet v romanu je tako na primer odpravil živinorejo ter uvedel ekološke prakse in etično vegetarijanstvo (tu sicer pride do vsebinskega zdrsa; tudi vegetarijanstvo terja živinorejo, množično uživanje jajc in mleka pa tudi smrt nečloveških živali). Deloma so ukinjene tudi nekatere množične industrije, a četudi je v romanu implicitna kritika kapitalizma, je nakazano, da se kapitalizem vendarle ohranja.

Roman Petre Hůlove Kratka zgodovina Gibanja vsako monolitno interpretacijo nemudoma spodkoplje, in prav to je njegova največja odlika; skozi navidezne zdrse v vsaki od interpretacij namreč lahko pridemo do premisleka o obravnavanih problematikah skozi nove prizme.

Iz oddaje S knjižnega trga.