Res je ljubezen med Oono O’Neill, hčerjo Nobelovega nagrajenca, dramatika Eugena O’Neilla, in Jeromom D. Salingerjem, avtorjem kultnega romana Varuh v rži v ospredju zgodbe, vendar se zaradi časa, v katerem se dogaja, razplete še v vse kaj drugega. Protagonista se srečata v bogataškem klubu Stork v New Yorku, kamor smejo zahajati bogati in slavni, četudi štejejo komaj petnajst let. Samo tu, kjer jim je dovoljeno kaditi in piti alkoholne pijače, se ti od staršev prezgodaj zapuščeni najstniki počutijo odrasle. Petnajstletna Oona O’Neill odkrito priznava, da izrablja očetov sloves, da je lahko prisotna v mondenem svetu odraslih, kjer s svojo lepoto in eleganco v družbi enako starih bogataških dedinj pleni pozornost mogočnežev in javnosti. Jerome Salinger, visok, plah, eleganten in dobro vzgojen dvajsetletnik, ki v nasprotju z večino še živi pri starših, od prvega trenutka obožuje Oono. Ona mu sprva vrača ljubezen, a njena zavzetost je kratkotrajna. Ko Jerome, Jerry, kot ga kličejo, postane morast in ljubosumen, se njena čustva ohladijo. Bralca pa zapusti vtis, da bo bral zgodbe rumenega tiska iz obdobja pred začetkom druge svetovne vojne.

Jerry piše in objavlja kratke zgodbe, v katerih kritizira puhlo zlato mladino, prav tisto, s katero se druži in ki ga, čeprav tega noče priznati, nezadržno privlači z bleščavostjo in bogastvom. In ko ga domovina pokliče v vojsko, se prijavi, čeprav bi se ji lahko izognil. Tako kot želi očarati in obdržati Oono s svojimi zgodbami, meni, da jo lahko očara tudi s skrivnostnostjo in herojstvom pravega vojaka. Vojna bo tema njegovega ustvarjanja, razmišlja. Z udeležbo v vojni se izogne svoji, intimni vojni, svoji bitki za Oono, ki jo zdaj z distance ustoliči za angela in spovednika in ji piše dolga pisma. Vendar to, kar Salinger doživlja na bojiščih, presega meje najstrašnejših mor. Ko se po končanem usposabljanju s tri tisočimi ameriškimi vojaki izkrca v Normandiji, ko gazi po truplih rojakov in jih preskakuje, ko vidi, da soborci, spodbodeni s poživili in drogami, posiljujejo francoska dekleta in žene in se zave postranske škode osvobajanja Francije v podobi pobitih civilistov ter številnih žrtev med ameriškimi vojaki, ima ta vojna tako krvave in boleče razsežnosti, da se bo za vedno vtisnila v njegovo zavest in podzavest. Ta mračna plat romana, ki se je nakazovala že v prvem delu, se neusmiljeno nadaljuje še s srhljivim popisom bitke v gozdu med Belgijo in Francijo, krvave, mesarske, zamolčane in nepotrebne, povzročene z napačno presojo in strateško potezo. In ni še konec mračnega drugega obraza romana, vrhunec strahote je v opisu prihoda osvoboditeljev v taborišče, kjer jih pričakajo množica izstradanih, iznakaženih živih okostnjakov, kupi trupel, smrad, ploskanje, ki se sliši kot tleskanje suhih vej, jok olajšanja brez solza, želja osvobojenih, da bi osvoboditelje objeli, in groza osvoboditeljev, da bi se teh nesrečnikov dotaknili. Želja, da bi lačne ljudi nahranili, se izkaže za tvegano in napačno, saj se zaradi zaužitih obrokov, ki jih njihova telesa niso več navajena, napihujejo in v mukah umirajo. Na drugi strani Atlantika se njegova ljubica pri komaj doseženih osemnajstih letih poroči z ostarelim Charlijem Chaplinom in uživa v razkošju in udobju. Po vrnitvi v Ameriko Jerry s posttravmatskim stresnim sindromom ne prenese brezbrižnosti ljudi, ki jim je bila vojna le oddaljen, neprijeten in neestetski prizor, ki je kvaril njihova udobna, sebična in zadovoljna življenja. Umakne se v osamo, odklanja intervjuje, le tu in tam odpotuje v New York in se še enkrat sreča z Oono. Čeprav je spremljal njeno življenje in preziral njeno izbiro starca za moža, se je pozneje tudi sam poročil z veliko mlajšo žensko.

Roman Frédérica Beigbederja Oona in Salinger temelji na resničnih osebah, verodostojnih dejstvih, datumih, ki jih je mogoče preveriti. Pisatelj jih vestno navaja, domišljena je ljubezenska zgodba, izmišljeni so dialogi in vsebina pisem, ki resnično obstajajo, vendar avtor ni imel vpogleda vanje. Roman ni fikcija, roman je čista "fakcija", je zapisano v uvodu.

Tisto, kar v tem delu preseneča, je preplet resničnega z izmišljijo, več kot aktiven ustvarjalni angažma, ki se kaže skozi izmenjalno vlogo pisatelja in komentatorja lastnega dela, z dodatkom osebne zgodbe in življenjske filozofije, predstavljene kot pika na i, ločeno in brez skrivalnic. Kar očara in prevzame, je intimen, čustven odnos do gradiva in protagonistov. Posebna dragocenost pa je, da avtor skozi zgodbo predstavi in okarakterizira nekatera velika pisateljska imena in dela ameriške in francoske književnosti, na način, na kakršnega jih lahko predstavi le pisatelj in zaljubljenec v literaturo.
Nada Breznik, iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS)