Nadaljevanje po srečnem koncu prve knjige si je zamislila Geraldine McCaughrean, ki je morala najti način, kako že odrasle izgubljenčke, ki so zdaj ljudje z resnimi službami in družinami v Londonu, spet spraviti v deželo Nije, kjer se dogajajo čudne reči. Tako vsaj sklepa gospa Vendi, ki se ji tako kot drugim njenim prijateljem sanjajo tako žive sanje, da po njih sanjalcem ostanejo predmeti, kot so preveze za oko, sablje in meči. Če sanje uhajajo iz dežele Nije, mora biti tam nekaj narobe, pravi Vendi in z druščino odleti k Petru.

Že prvi pogled na starega prijatelja potrdi njihove sume. Peter je postal pravi nergač, ki mu iz ust letijo izjave, o katerih si prijatelji niso povsem na jasnem, ali so samo bahave laži ali kruta resnica. Tinke Cinke ni več, prav tako so izginili vsi izgubljenčki, za katere Peter trdi, da jih je pobil ali poslal stran, ker so odrasli. V deželi Nije pa skoraj ni večjega greha kot odrasti ...

Kljub temu pa se je v Petrovo druščino le malo po prihodu nekdanjih izgubljenčkov uspelo uvrstiti tudi nadvse čudnemu - odraslemu gospodu. Sparano, ki mu je ogenj uničil cirkus, se ponudi za osebnega služabnika Petra Pana, ki ga na svojo stran dobi z vztrajnim laskanjem in opravljanjem vseh vrst uslug. Druščino najprej reši v bitki z Indijanci in nekdanjim pajdašem kapitana Kljuke, na čigar ladji so se borili Peter in prijatelji, nato pa družbo spremlja pri iskanju zaklada, ki naj bi ga skril Kljuka.

Prav Sparano pa je tudi kriv za ključne lekcije nadaljevanja Barriejevega Petra Pana. Peter nekritično sprejema Sparanove pohvale in sploh ne opazi, kako ga "služabnik" spreminja in kam laskanje pelje. Nič ne posumi niti, ko nima več moči z domišljijo pričarati slastno večerjo. Do prijateljev se obnaša vedno grše, vilinčka Kresnička je izgnal, ker jim je pojedel vse zaloge, prav taka usoda pa je doletela tudi Trlico, ki je nenadoma odrasel.

Sparano pozna skrivnost, zakaj se je to zgodilo, prav on pa lahko Petru in izgubljenčkom izda tudi, kako je mogoče, da pred sabo nenadoma spet zagledajo kapitana Kljuko, čeprav so na lastne oči videli, kako ga je s kljuko vred pomalical krokodil. McCaughreanova ne da samo mladim bralcem dobre lekcije, kakšne posledice ima lahko nečimrnost, ampak jih poduči, da niti najboljši pravljični junaki niso varni pred slabimi vplivi, in jih verjetno preseneti z odločitvijo nekdanjih izgubljenčkov, da sta jim po nekaj divjih dogodivščinah ljubša topel dom in družina kot napeto življenje v deželi Nije, čeprav se je vanjo vrnilo poletje.

M. T.