Guillaume Apollinaire se je kot Wilhelm Apollinaris de Konstrowitsky rodil 26. avgusta 1880 v Rimu. Bil je sin poljske emigrantke in italijanskega oficirja. Šolal se je najprej v Italiji in nato v Parizu ter veliko potoval.

Za razvoj njegove poezije sta pomembna bivanje ob Renu v Nemčiji in nesrečna ljubezen do Angležinje Annie Pleyden. Iz razočaranja je po navedbah spletne enciklopedije Britannica napisal tudi znano pesem Chanson du mal-aime (Pesem malo ljubljenega). Med 1. svetovno vojno je služil kot prostovoljec in bil leta 1916 hudo ranjen. Oslabljen od vojnih ran je dve leti zatem umrl zaradi španske gripe, star 38 let.

V pariških bohemskih krogih je zaslovel kot pisatelj in postal prijatelj z mladimi, pozneje znanimi slikarji, kot so bili Maurice de Vlaminck, Andre Derain, Raoul Dufy in Pablo Picasso. Svoje sodobnike je seznanil s slikami Henrija Rousseauja in z afriškim kiparstvom, skupaj s Picassom pa je opredelil značilnosti kubistične estetike tako v književnosti kot v slikarstvu.

Alkoholi, Gnili čarovnik in batine

Znan je predvsem po pesmih brez ločil. Njegovi najpomembnejši pesniški zbirki sta Alkoholi (1913) in Kaligrami (1918). Pisal je tudi eseje in romane. Njegovo prvo delo Gnili čarovnik je nenavaden dvogovor med čarovnikom Merlinom in nimfo Viviane, njegov roman Enajst tisoč batin pa je ob svojem izidu leta 1907 dvignil nemalo prahu zaradi erotične pripovedi.

Napisal je tudi esej o novem francoskem duhu in pesnikih ter dramsko besedilo Tirezijini dojki, ki ga je označil za nadrealistično in s tem domnevno prvič uporabil ta izraz. Večina omenjenih del je dostopnih tudi v slovenščini. "V svoji poeziji je Apollinaire naredil drzne, celo nezaslišane tehnične poskuse. Njegovi kaligrami so zaradi domiselne tipografske ureditve tako slike kot pesmi. Na splošno je Apollinaire želel ustvariti učinek presenečenja ali celo začudenja s pomočjo nenavadnih verbalnih zvez in zaradi tega lahko velja za prednika nadrealizma," še navaja spletna enciklopedija.