Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni muzeji morajo biti pri ponovnem odpiranju previdni, pravi predsednik Fundacije Pruska kulturna dediščina Hermann Parzinger. V Berlinu se pripravljajo na vnovično odprtje muzejev, a to bo potekalo postopoma, poudarjajo.
Vlada bi morala zagotoviti preživetje muzejev, ki so se v času ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa znašli v izjemno težkem položaju, je prepričan Mihail Piotrovski, direktor muzeja Ermitaž v Sankt Peterburgu.
Manjša popravila, zalivanje razpok, čiščenje, impregniranje in obnova pozlate so med drugim posegi, ki jih bo deležno mariborsko Kužno znamenje, ki ga je v 18. stoletju ustvaril baročni kipar Jožef Straub.
V berlinskem Mestnem muzeju in Muzeju Dunaja so tako kot v nekaterih drugih po svetu začeli zbirati predmete in spomine, vezane na zdajšnje obdobje pandemije novega koronavirusa.
Ljubezenska zgodba med Josipino Turnograjsko in Lovrom Tomanom med drugim vsebuje čustva, dvorjenje, suspenz in tragedijo. Ohranjena je v več kot tisoč pismih, ki jih je mogoče prebirati v Digitalni knjižnici Slovenije.
18. april, torej današnji dan, je od leta 1982 mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij, za kar ga je razglasilo Mednarodno združenje za spomenike in spomeniška območja – Icomos. Letos je tema Preplet kultur, naša dediščina, skupna odgovornost.
Od leta 2012, ko so v Vodnikovi domačiji zagnali kulturno dejavnost, se Mestna občina Ljubljana kot lastnica posveča postopnemu urejanju domačije. Trenutno pa je v pripravi celovita obnova, saj je objekt ni doživel vse od 80. let prejšnjega stoletja.
Dnevnik Ane Frank je ena najbolj branih knjig na svetu, prevedena je bila v več kot 70 jezikov, prodanih je bilo 30 milijonov izvodov. Te dni mineva 75 let od smrti njegove avtorice, ki je z vsega 15 leti umrla v koncentracijskem taborišču.
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC-ja SAZU-ja in Slovensko etnološko društvo sta zagnala participativni spletni dnevnik, s katerim se skušata v času koronavirusa "zoperstaviti pozabi". Namen dnevnika je dokumentiranje vsakdanjika zdaj in po pandemiji.
Kar je v očeh nekaterih neugledna masa betona, je po mnenju drugih neprecenljiv primerek brutalistične arhitekture – laboratorij za poskuse na živalih Svobodne univerze v Berlinu, med ljudmi znan kot mišji bunker, bo kmalu zgolj še spomin.
Orjaški novi kompleks za egipčanske antikvitete, ki ga gradijo v Kairu, bi se moral po prvotnih načrtih odpreti že leta 2011. Če bo šlo tokrat vse po sreči, bo morda vendarle zaživel točno deset let pozneje, v letu 2021.
Newyorški Metropolitanski muzej spada med najuglednejše umetnostne institucije na svetu. Ob 150-letnici so načrtovali bogat program, vendar zaradi pandemije novega koronavirusa muzej ostaja zaprt tudi danes, na svoj jubilej.
Drugi val epidemije španske gripe, jeseni 1918, ki je tudi najbolj prizadel slovenske kraje, je sovpadal s takrat že neizbežnim razpadom Avstro-Ogrske in dolgo pričakovanim koncem prve svetovne vojne.
V času, ko so javne ustanove po državi zaprle svoja vrata, se marsikdo sprašuje, kako do gradiva in zanesljivih informacij, ki jih potrebujemo za šolo, študij, raziskovanje ali preprosto za krajšanje časa.
Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V luči epidemije pa lahko ob vlogi križa v velikonočnih običajih v teh dneh razmišljamo tudi o križu kot simbolni zaščiti pred kugo in drugimi boleznimi.
Pokrajinski arhiv Maribor, ki ima sedež na mariborskem Glavnem trgu, se pripravlja na selitev arhivskega gradiva iz skladišča na Taboru, kjer so imeli velike težave s plesnijo. Na novo lokacijo v Melju ga bodo prenesli še letos.
Doslej je poslikava v kupoli Gruberjeve palače veljala za delo slikarja Andreja Herrleina z letnico 1786. Pred nekaj meseci odkrit podpis slikarja Kremser-Schmidta z letnico 1775 pod plastmi preteklih preslikav pa avtorstvo postavlja pod vprašaj.
Na Marofu nad Novim mestom so našli ostanke halštatske hiše iz prazgodovine in grobove pokopališča s konca 18. stoletja.
V času, ko se je turizem po svetu ustavil zaradi pandemije novega koronavirusa in ljudi prisilil, da ostajajo doma, je mogoče po egiptovskih znamenitostih potovati s pomočjo družbenih omrežij. Mnogi se na spletu obračajo k umetniškim delom muzeja Prado.
Arhitektura, spomeniki, javni prostori in infrastruktura 20. stoletja, katerih simbolni pomen se je spremenil kot posledica političnih in družbenih sprememb - vse to so nonumenti.
Neveljaven email naslov
