Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Univerza v Lundu na Švedskem in italijanski Istituto di Scienza e Tecnologie dell'Informazione sta digitalno poustvarila razkošna domovanja Pompejcev, preden jih je v letu 79 uničil izbruh Vezuva, skozi katera se je mogoče virtualno sprehoditi.
V 91. letu starosti je umrl konservator in arheolog Marijan Slabe, ki je bil s svojim vsestranskim delovanjem in eruditskim pristopom pomembna oseba spomeniškovarstvene službe pri nas.
Palestinski kmet je med oranjem zemlje v Kan Jounisu, ki leži na jugu območja Gaze, naletel na kipec kanaanske boginje Anat oziroma njene glave. Po ocenah palestinskih arheologov je kip star 4500 let in je bil torej ustvarjen v pozni bronasti dobi.
Z lokacij na Mestnem in Ciril-Metodovem trgu, kjer trenutno še domuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, so dokončno preselili arhivsko gradivo na lokacijo v BTC-ju. V arhivu kot dolgoročno edino sprejemljivo rešitev vidijo v novogradnji namenskega objekta.
Cilj okupatorjev slovenskega ozemlja med 2. svetovno vojno je bil jasen: Slovence izbrisati. Eden od načinov so bila koncentracijska taborišča.
26. aprila 1944 so okupatorji začeli množično deportirati člane takrat najštevilnejše judovske skupnosti pri nas, ki je bivala v Prekmurju. Ob spominskem dnevu so med drugim v Lendavi predstavili projekt Ne pozabi.
Mestni muzej Ljubljana se je povezal s partnerji iz Srbije, Makedonije, Bolgarije in Grčije, da bi skupaj izdelali aplikacije za pametne telefone, s katerim bi obiskovalci lahko odkrivali zgodbe treh arheoloških parkov z ostanki iz rimskega imperija.
Po pritiskih svetovnih kulturnih organizacij je Unesco prestavil 45. zasedanje odbora za svetovno dediščino, ki bi moral junija potekati v ruskem mestu Kazan.
V Narodnem muzeju Slovenije so odprli novo virtualno razstavo z naslovom Zgodbe iz davnine. Potovanje v nekdanje pokrajine avtorjev Boštjana Laharnarja in Igorja Dolinarja.
Nika Kralja najbolj poznamo po znamenitem stolu Rex, manj pa je znano, da je arhitekt in oblikovalec v 70. letih 20. stoletja velik del svojega delovanja posvetil kozolcem, ki jih je sam cenil kot eno največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva.
Mesto Mosul na severu Iraka je bilo močno poškodovano med bombardiranji iraške vojske in njenih zaveznikov, ko so med letoma 2014 in 2017 poskušali to drugo največje iraško mesto iztrgati iz rok Islamske države.
V Valladolidu v severozahodni Španiji so nedavno odkrili prvo grobnico Krištofa Kolumba. Sicer je že dolgo znano, da je bil pokopan v tem mestu, vendar točna lokacija grobnice do zdaj ni bila znana, saj so njegove ostanke tri leta pozneje prepeljali.
Člani raziskovalne skupine so predstavili nove ugotovitve glede življenjskega sloga neandertalcev na podlagi najdb na območju naravnega parka Los Alcázares na jugovzhodu Španije.
Italijanski minister za kulturo je nedavno napovedal, da bo država prispevala k obnovi gledališča v Mariupolju v Ukrajini. A so se mnogi ob tej solidarnostni gesti zamislili nad stanjem italijanskih gledališč, saj so mnoga zaprta in nezadržno propadajo.
Po tridesetih letih je spor okrog freske renesančnega mojstra Piera della Francesce še vedno v polnem razmahu. Italijansko sodišče je pravkar odločilo, da je treba fresko vrniti na kraj, kjer je nastala - pa čeprav je to zdaj pokopališče.
Unesco je revidiral mednarodni načrt za obnovo znamenite 850-letne mošeje s poševnim minaretom Al Nuri v Mosulu, v kateri je leta 2014 vodja Islamske države Abu Bakr Al Bagdadi razglasil "kalifat", njegovi privrženci pa so jo leta 2017 razstrelili.
Na območju kompleksa starodavnih piramid San Bartolo v Gvatemali so odkrili najstarejši doslej znani majevski koledar. Arheologi so zapis za koledar opazili na piramidi, znani kot Las Pinturas.
Marsikateri obiskovalec nove razstave na gradu Kromberk bo na razstavljenih podobah začutil nekaj domačega, nekaj dobro poznanega. Na ogled so fotografije, ki predstavljajo Novo Gorico in njene prebivalce v 50. in 60. letih 20. stoletja.
Ob zadnji steni v odročnem kotičku bazilike Božjega groba so kamnito ploščo stoletja uporabljali samo zato, da so množice romarjev na njej puščale svoje podpise in grafite. Šele, ko so arheologi ogledali še njeno zadnjo stran, se je izkazala za dragoceno.
Tanzanijski Narodni muzej bo v sodelovanju z berlinskim Humboldtovim forumom pripravil posebno razstavo o zgodovini Tanzanije, nekdanje nemške kolonije v Afriki.
Neveljaven email naslov
