Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dediščina - Arhiv

Portlandski cement, najbolj razširjeni material na Zemlji

Arhitektura Portlandski cement, najbolj razširjeni material na Zemlji

26.12.2024

Oktobra je minilo 200 let od izuma portlandskega cementa, gradbenega materiala, ki je omogočil sodobne grajene objekte.

30 let od najdbe neandertalčeve piščali, telovadec Murnik in barok v Sloveniji 

Narodni muzej v letu 2025 30 let od najdbe neandertalčeve piščali, telovadec Murnik in barok v Sloveniji 

26.12.2024

Prihodnje leto bo v Narodnem muzeju Slovenije v znamenju 30-letnice najdbe odkritja neandertalčeve piščali, v sodelovanju z več ustanovami bodo pripravili razstavo o baroku na Slovenskem, kot prvo pa bodo odprli razstavo o telovadcu Viktorju Murniku.

Voščilnice, na katerih so si pred skoraj stoletjem zaželeli vesele praznike

Decembrske iskrice Voščilnice, na katerih so si pred skoraj stoletjem zaželeli vesele praznike

26.12.2024

Medtem ko se že nekaj let navada pisanja prazničnih voščilnic izgublja, pa je bil nekoč to obvezen del decembrskih praznikov. Kdor je voščilnice pošiljal v 30. letih 20. stoletja, je povsem mogoče srečne pozdrave zapisal na voščilnico Vekoslava Kramariča.

Maček Muri pred velikim jubilejem: simbol otroštva, ki navdihuje z ustvarjalnostjo in ljubeznijo

Knjige Maček Muri pred velikim jubilejem: simbol otroštva, ki navdihuje z ustvarjalnostjo in ljubeznijo

25.12.2024

Maček Muri bo prihodnje leto praznoval 50 let. Zakaj zgodba Kajetana Koviča, obogatena z ilustracijami Jelke Reichman, ostaja tako priljubljena? Za vse je kriv ustvarjalni preplet likovnih, odrskih in glasbenih stvaritev. Poleg našega odnosa do mačk.

V Sibiriji so odkrili 50.000 let stare ostanke mladega mamuta

Dediščina V Sibiriji so odkrili 50.000 let stare ostanke mladega mamuta

25.12.2024

Raziskovalci iz Sibirije so v Moskvi javnosti predstavili 50.000 let stare ostanke malega mamuta, ki jih je odkrilo taljenje permafrosta, in jih označili za najbolje ohranjeno mamutovo telo, kar so ga kdaj koli našli.

Iz greznice potegnili 500 let staro leseno coklo

Arheologija Iz greznice potegnili 500 let staro leseno coklo

24.12.2024

Nizozemci v svetu (med drugim) slovijo po izdelavi lesenih cokel. Nedavna arheološka najdba v mestu Alkmaar je dokaz, kako dolgo tradicijo ta obrt v resnici ima: odkrili so coklo, staro petsto let.

Na novih vitrajih v Notre-Damu bodo molivci iz različnih kulturnih okolij, ki slavijo binkošti

Pariz Na novih vitrajih v Notre-Damu bodo molivci iz različnih kulturnih okolij, ki slavijo binkošti

23.12.2024

Francoski predsednik Emmanuel Macron in pariški nadškof Laurent Ulrich sta za ustvarjanje novih vitrajev v katedrali Notre-Dame, ki je po šestih letih prenove odprla vrata 7. decembra, na podlagi njenega predloga izbrala francosko slikarko Claire Taburet.

Vodnjak Trevi znova odprt, a število turistov začeli omejevati

Osvežena podoba in novosti Vodnjak Trevi znova odprt, a število turistov začeli omejevati

23.12.2024

Po večmesečni obnovi vodnjaka Trevi je ta spet odprt za turiste. Po novem velja, da se okoli njega naenkrat lahko zadržuje 400 ljudi, ki se v vrsti pomikajo od enega konca do drugega. Sprehod časovno ni omejen, sedenje na robu znamenitosti je prepovedano.

Je bilo krščanstvo severno od Alp prisotno že pred 4. stoletjem?

Dediščina Je bilo krščanstvo severno od Alp prisotno že pred 4. stoletjem?

23.12.2024

V Frankfurtu na Majni so razkrili najdbo amuleta z zvitkom srebrnega folia s krščanskim besedilom, ki bi lahko spremenila zgodovino širjenja krščanstva severno od Alp.

60 let Kulturnega doma v Trstu, temelja slovenske skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini

Trst 60 let Kulturnega doma v Trstu, temelja slovenske skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini

22.12.2024

Mineva 60 let, odkar so tržaški Slovenci slovesno vstopili v nov kulturni dom, ki so si ga po vojni izborili v zameno za požgani Narodni dom v središču mesta.

Sloviti Vasarijev hodnik znova odprl vrata

"Zračni predor" Sloviti Vasarijev hodnik znova odprl vrata

22.12.2024

Renesančni dvignjen prehod, ki povezuje firenško galerijo Uffizi z nekdanjo rezidenco Medičejcev, je znova odprt za javnost. Vasarijev hodnik, ki je bil zaprt od leta 2016, bo odprt za skupine do 25 ljudi. Vstopnice je treba rezervirati vnaprej.

V Ogleju odkrili novo zgodnjekrščansko baziliko iz 6. stoletja, simbol ponovne prisvojitve regije

Dediščina V Ogleju odkrili novo zgodnjekrščansko baziliko iz 6. stoletja, simbol ponovne prisvojitve regije

22.12.2024

Odkritje nove bazilike v Ogleju razkriva povezave med rimsko Akvilejo in arhitekturo vzhodnorimskega cesarstva v času cesarja Justinijana I. Bazilika je prva obsežna stavba, ki je bila v mestu odkrita v desetletjih intenzivnih arheoloških raziskav.

Popotovanje skozi zgodovino izobraževanja na Slovenskem: Šola je zakon!

Razstava v Slovenskem šolskem muzeju Popotovanje skozi zgodovino izobraževanja na Slovenskem: Šola je zakon!

22.12.2024

Slovenski šolski muzej že desetletja ohranja gradivo, ki je v trenutku uporabe najširše prisotno med šolajočimi, a s časovno distanco postane pomemben spomin določenega obdobja. Z bogato in interaktivno razstavo vstopimo v svet vedoželjnežev pred nami.

Kako bomo varovali slovensko kulturno dediščino?

Dediščina Kako bomo varovali slovensko kulturno dediščino?

21.12.2024

V javno obravnavo je prišel osnutek novega zakona o varovanju kulturne dediščine, ki bo po besedah ministrstva za kulturo zagotavljal sodobnejši okvir za ohranjanje dediščine na temeljih digitalizacije, trajnostnosti in ureditve muzejske dejavnosti.

Polhovka, kožuh in cekar: Dedek Mraz, kot ga je ustvaril Maksim Gaspari, še danes ostaja prav tak

Decembrske iskrice Polhovka, kožuh in cekar: Dedek Mraz, kot ga je ustvaril Maksim Gaspari, še danes ostaja prav tak

20.12.2024

Leta 1952 so izšle tri razglednice s podobo belobradega dedka s kučmo na glavi in kožuhom, kakor si še danes predstavljamo Dedka Mraza. Zamislil si ga je Maksim Gaspari in ustvaril podobo, ki jo še danes povezujemo z decembrskim dobrim možem.

Kljub dvomom o avtentičnosti tablo z desetimi Božjimi zapovedmi prodali nad pričakovanji

Dediščina Kljub dvomom o avtentičnosti tablo z desetimi Božjimi zapovedmi prodali nad pričakovanji

19.12.2024

Pri dražbeni hiši Sotheby’s so predmet opisali kot "najstarejšo kamnito ploščo na svetu, v katero so vklesane Božje zapovedi". Nekateri strokovnjaki dvomijo o poreklu in avtentičnosti artefakta, a je bil na dražbi vseeno prodan za 5 milijonov dolarjev.

Emona četrtega stoletja, ki se je vzpela na višjo bivanjsko raven

Arheološka izkopavanja na območju NUK-a II Emona četrtega stoletja, ki se je vzpela na višjo bivanjsko raven

18.12.2024

Na lokaciji prihodnjega NUK-a lahko vidite ostanke imenitnejših stavb Emone četrtega stoletja. To je ena od poant predstavitve arheoloških izkopavanj, ki potekajo na tem mestu.

Pfeiferčki: mariborsko plačilno sredstvo iz obdobja Kraljevine SHS

Dediščina Pfeiferčki: mariborsko plačilno sredstvo iz obdobja Kraljevine SHS

17.12.2024

V prostorih Mestne občine Maribor je na ogled razstava, na kateri avtor Rok Kajzer predstavlja prvi mariborski denar v slovenščini. Gre za t. i. pfeiferčke, ki jih je leta 1919 izdal okrajni komisar Vilko Pfeifer.

Dediščina "Simbol italijanske kulture": državni odkup vile, v kateri je Verdi zložil Trubadurja in Traviato

17.12.2024

Italijanska vlada je podpisala odlok o nakupu vile Verdi, ki jo je Giuseppe Verdi dal zgraditi v vasi Sant'Agata na severu države. Prav v tej hiši, v kateri je živel od leta 1851 do smrti v letu 1901, je zložil slavni operi Trubadur in Traviata.

Nace Šumi, profesor, ki je znal tudi na televiziji pokazati, da so spomeniki naši stari znanci

Nov dokumentarec Nace Šumi, profesor, ki je znal tudi na televiziji pokazati, da so spomeniki naši stari znanci

17.12.2024

Karizma, človeška dostopnost in široko znanje je nekaj, s čimer umetnostni zgodovinar Nace Šumi ni nagovarjal le svojih študentov, ampak tudi gledalce pred sprejemniki. Kot reden gost in avtor oddaj je znal kulturno dediščino približati kot nihče drug.

Stran 8 od 152
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov