V zmagovalnem projektu figurativne slikarke Claire Taburet vitraje krasijo podobe ljudi med molitvijo, ki praznujejo binkošti. Izmed 110 kandidatov je umetniški odbor izbral osem finalistov.
Že na začetku diskvalificiran abstraktni umetnik
20-članski umetniški odbor so sestavljali kustosi za dediščino, umetniki, člani pariške škofije in javnega zavoda, ki bedi nad obnovo, ter predstavniki ministrstva za kulturo. Po pisanju portala Art News naj bi Katoliška cerkev dala izrecna navodila, da mora biti zmagovalec figurativni umetnik, zaradi česar je bil takoj diskvalificiran abstraktni umetnik.
43-letna slikarka bo sodelovala s steklarskim Ateljejem Simon-Marq iz Reimsa v Franciji, ki so ga nekdaj angažirali za obnovo vitrajev v katedralah, poškodovanih med drugo svetovno vojno. Atelje je bil ustanovljen leta 1640, med njegovimi slavnimi strankami je mogoče najti umetnike, kot sta bila Juan Miro in Marc Chagall ali pa Jean-Paul Agosti in Imi Knoebel v ne tako oddaljeni preteklosti.
Figuralika, razumljiva pripadnikom različnih kultur
V Los Angelesu živeča Claire Taburet je poznana po zagonetnih portretih, ki pogosto prikazujejo introspektivne otroke brez spremljevalcev. Te njene stvaritve sta med drugim v svoji zbirki vključila Muzej umetnosti okrožja Los Angeles ter milijarder, poslovnež in zbiratelj François Pinault.
"Figurativno umetnino lahko – brez razlage ali označbe – razumejo ljudje iz različnih kultur. Uporabljene barve bodo odražale barve arhitekta. Z ateljejem Simon-Marq jih želimo uravnotežiti na način, da ne bodo popačili bele svetlobe," je povedala slikarka. "V časih, kot je naš, ki jih zaznamujejo vojne, skrajne delitve in napetosti, je ta priložnost, da svojo umetnost uporabim za spodbujanje enotnosti skozi temo binkošti, čudovita gesta upanja," je še dodala.
Glasno nasprotovanje novim vitrajem
Francosko ministrstvo za kulturo je po požaru leta 2019 javnosti predstavilo načrt zamenjave zgodovinskih vitrajev na Notre-Damu, a je naletelo na močno nasprotovanje francoske komisije za nacionalno dediščino. Kritiki so zagovarjali stališče, da morajo na ogled ostati vitraji, ki sta jih v 19. stoletju naročila arhitekta Eugène Viollet-le-Duc in Jean-Baptiste Lassus.
Po poročanju portala Art Newspaper so se kritiki pri tem sklicevali na kršenje Beneške listine za varstvo in restavriranje spomenikov in krajev iz leta 1964 ter smernic o kulturni dediščini, ki pozivajo k ohranitvi izvornih elementov, razen če ne gre drugače. Pod peticijo, ki je nasprotovala menjavi vitrajev, se je podpisalo več kot 147.000 ljudi, a je projekt zamenjave vitrajev kljub temu še naprej užival Macronovo naklonjenost in bo očitno izveden.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje